Po mnenju Friedricha bi moral register vsebovati podatke o "nasilnih desničarskih skrajnežih in politično motiviranih nasilnih dejanjih, za katerimi stoji nemška skrajna desnica".

Nemška pravosodna ministrica Sabine Leutheusser-Schnarrenberger do ministrovega predloga ostaja skeptična. "Kaj bi bilo novega pri teh podatkih? Najprej moramo izvedeti, kateri registri obstajajo. Seveda obstajajo podatki o desničarskih nasilnežih, a imamo tudi podatke o islamskih nasilnežih in levičarskih nasilnežih," je za nemški Südwestrundfunk dejala ministrica, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Zavzela pa se je za boljšo koordinacijo in sodelovanje med posameznimi deželnimi uradi za zaščito ustave.

Nemška kanclerka Angela Merkel je umore devetih trgovcev, večina od njih je bila turškega rodu, ter nemške policistke med letoma 2000 in 2007, za katerimi stoji skupina Nacionalistična podtalna organizacija (NSU) ta teden označila za "sramoto za Nemčijo".

Nemško zvezno tožilstvo pa je minuli teden prevzelo nadzor nad preiskavo umorov in to po tem, ko so pištolo, ki je povezana z umori, odkrili v stanovanju 36-letne Beate Zschäpe, ki sebe razglaša za zapriseženo neonacistko.

Ker jo je policija iskala zaradi ropa v mestu Jena 4. novembra, se je sama predala oblastem, pred tem pa, da bi uničila dokaze, razstrelila najeto stanovanje v bližnjem mestu Zwickau. Druga dva osumljenca za rop, ki sta imela stike z Zschäpejevo, so kmalu našli mrtva v avtodomu. Domnevno naj bi storila samomor. V avtodomu je policija odkrila strelno orožje, s katerim je bila leta 2007 v Heilbronnu v glavo ustreljena policistka.

Našli so tudi dvd s posnetkom, v katerem sta 38-letni Uwe Mundlos in 34-letni Uwe Böhnhardt priznala krivdo za umor osmih Turkov in Grka med letoma 2000 in 2006 in nemške policistke. Zschäpejeva in še eden osumljenec sta trenutno v priporu, policija pa preiskuje, ali sodelujeta z morebitno širšo mrežo skrajnežev. Zschäpejeva naj bi bila po poročanju časnika Stuttgarter Zeitung sicer danes pripravljena vse povedati, vendar oblasti v kraju Karlsruhe tega niso potrdile.

Nemške oblasti so se zaradi umorov, ki so jih nekateri poimenovali kar kebab umori, saj so bile nekatere žrtve lastniki prodajaln kebabov, znašle pod hudimi pritiski. Javnost zahteva predvsem odgovore na vprašanje, kako je skupina lahko več nekaznovano delovala in zakaj niso že prej ničesar storili proti skrajno desničarski sceni v Nemčiji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ob tem so v spodnjesaškem ministrstvu za notranje zadeve in uradu za zaščito ustave danes priznali, da so bile pri pregonu neonacistične skupine v preteklosti storjene napake.

Holgerja G., ki naj bi bil domnevni pomagač zgoraj omenjene trojice, so tako na Spodnjem Saškem na prošnjo iz Thüringena opazovali že leta 1999, po treh letih pa so opazovanje brez rezultatov končali. Zdaj bodo uvedli preiskavo, zakaj se v opazovanje niso vključili kriminalisti in zakaj niso odredili nobenega telefonskega prisluškovanja, še poroča dpa.