Po besedah podpredsednika Državljanske liste Gregorja Viranta Janeza Šušteršiča v listi drugače menijo o predlogu za dodatne olajšave za raziskave in razvoj ter naložbe ter o ideji o slabi banki; slednje namreč pomeni le prenos slabih terjatev na državo, v listi bi ta problem reševali z odprodajo premoženja bank. "Največ bi se morali pogovarjati o reformah na trgu dela," je še poudaril Šušteršič.

V SDS so si po navedbah Žige Turka za glavni razvojni cilj države postavili, da bi se prebivalci po kakovosti življenja uvrstili v zgornjo polovico članic OECD. Ker indeks ni le en, temveč je 11 pokazateljev, si želijo, da bi bila Slovenija na vseh uvrščena v zgornjo polovico. "Na prvo mesto postavljamo merila kakovosti življenja in ne neke suhe gospodarske rasti," je poudaril.

Predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković pa je še bolj ambiciozen kot Združenje Manager. Kot je dejal, se pod zavezo "podpiše", vendar z razliko, da je cilj leto 2018 in ne leto 2020. Izstop politike iz gospodarstva zanj ne pomeni razprodaje državnega premoženja, podjetja morajo biti uspešna in ta so lahko uspešna tudi v državni lasti. "Če postavimo kompetentne ljudi na prava mesta, lahko tečemo hitreje od drugih," je poudaril.

V SLS po pojasnilih Radovana Žerjava se zavzemajo tako za razbremenitev gospodarstva kot za davčno in administrativno razbremenitev. Med drugim se stranki zdi pomembno znižanje davka od dohodka pravnih oseb in investicijske olajšave ter uvedba pavšalnih davkov za mikro in majhna podjetja. Predsednik Zaresa Gregor Golobič, čigar stranka se tudi strinja v mnogih točkah zaveze, pa ima za menedžerje idejo, in sicer da tudi v zasebnem sektorju plača direktorja ne bi presegla razmerja ena proti deset.

Kot je na srečanju, ki sta ga pripravila Združenje Manager in zavod Ypsilon, poudaril Franc Križanič (SD), je treba ohraniti socialno državo, bodo pa potrebne strukturne reforme - med njimi pokojninske in zdravstvene, lotiti se bo treba tudi trga dela. V LDS po pojasnilih Tomaža Orešiča poglavitno razliko z zavezo vidijo le v dosegi vsaj štiriodstotne povprečne gospodarske rasti na leto. Razlog namreč tiči v tem, da je Slovenija preveč ranljiva od globalnega okolja.

Janez Benčina (DeSUS) razlike z zavezo mogoče vidi v strukturnih reformah, predvsem pokojninski, večjo pozornost bi bilo treba po njegovi oceni posvetiti socialni varnosti. Med najpomembnejšimi točkami v NSi po pojasnilih Milana Matosa, ki sicer pravi, da je zaveza managerjev skladna s programom stranke, med drugim vidijo ustvarjanje čim več delovnih mest, okrepitev investicij in delovanje pravne države.

Da je zaveza dobra, je poudaril tudi Blaž Kavčič (SMS - Zeleni) in dodal, da imajo v stranki predlog poslovnega modela, ki bo ponudil 30.000 delovnih mest v lesno-predelovalni industriji. Čeprav so si programi strank podobni, pa rezultati po mnenju Hermine Krt (TRS) ne bodo pravi, "dokler se bomo delili na tvoje in moje". Politiko je treba po njenem mnenju vrniti k izvornemu poslanstvu, torej k umnemu gospodarjenju z javnim dobrom, kar pa je moč doseči le z novim družbenim dogovorom.