Ob robu srečanja Azijsko-tihomorskega foruma za gospodarsko sodelovanje (Apec) v Honoluluju na Havajih je Clintonova še dejala, da ZDA z zavezniki preučujejo naslednje korake, s katerimi bi povečali pritisk na Teheran. Clintonova je tudi ponovila zahtevo Washingtona po odstopu sirskega predsednika Bašarja al Asada in končanju nasilja nad sirskimi protestniki.

Glede na informacije, ki jih je pridobila IAEA in ki jih ima za verodostojne, je Iran od leta 2003 pa vsaj do 2010, če ne še naprej, razvijal "jedrsko eksplozivno napravo". Šlo je za strukturiran program, ki se lahko še vedno nadaljuje, opozarja agencija. Za podkrepitev trditev, da je Iran razvijal atomsko bombo, ima IAEA okoli 1000 strani dokazov, zatrjujejo na sedežu agencije na Dunaju.

Agencija se je v dosedanjih poročilih osredotočala predvsem na zmogljivosti Irana, da lahko proizvaja cepilne elemente - uran in plutonij -, ki pa se vendarle lahko uporabljata tako za proizvodnjo elektrike kot atomske bombe. Iran je vseskozi zatrjeval, da je njegov jedrski program miroljubne narave in da nikakor ne razvija jedrskega orožja. Novo poročilo IAEA ga postavlja na laž, vendar pa v Teheranu vztrajajo in menijo, da poročilo IAEA temelji na ponarejenih podatkih.

MZZ zaskrbljen zaradi poročila 

Zunanje ministrstvo je danes izrazilo zaskrbljenost nad poročilom IAEA o Iranu, ki med drugim vsebuje informacije o možnih vojaških dimenzijah iranskega jedrskega programa. Ministrstvo v sporočilu za javnost še izraža pričakovanje, da bo Iran v celoti in dosledno sodeloval z IAEA ter v polni meri izvajal resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov in Sveta guvernerjev IAEA.

V okviru že večkrat izraženega stališča EU Slovenija še naprej zagovarja, da je treba na eni strani nadaljevati z režimom mednarodnih omejevalnih ukrepov in na drugi strani hkrati iskati poti in možnosti za preseganje sedanjega stanja v okviru političnega dialoga. Nezadostno sodelovanje Irana z IAEA vodi v smer poslabšanja razmer v regiji.

Slovenija v celoti podpira diplomatska prizadevanja, ki jih vodi visoka predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko EU Catherine Ashton skupaj s Francijo, Kitajsko, Nemčijo, Rusijo, Veliko Britanijo in ZDA, je v sporočilu še zapisalo ministrstvo.