Njegova stranka Pasok na lastno pest nikakor ne bi več uspela skozi parlament stisniti novih potrebnih reform. Papandreou in vodja opozicije Antonis Samaras sta včeraj bila bitko živcev. Kdo bo popustil prvi, je bilo osrednje vprašanje. Bo Papandreou priznal dokončni poraz in odstopil pred doseženim dogovorom o oblikovanju vlade narodne enotnosti, v katero je hotel zvabiti Samarasovo Novo demokracijo? Vodja opozicije je imel drugo zamisel: namesto vlade narodne enotnosti, naj Papandreou odstopi in tako omogoči pot predčasnim volitvam.

Ti okopi so delovali kot nepremostljivo zasidrane pozicije. Toda dejansko je šlo samo za vprašanje politične cene in reševanje osebnega ugleda premierja Papandreouja po mesecih vratolomnega krmarjenja med zahtevami Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada na eni strani ter vedno bolj brezupno nacijo na drugi, ki je pod vse tesnejšim oklepom varčevalnih ukrepov sita že vse politične garniture.

Če se Papandreouju in Samarasu ne bi uspelo dogovoriti o oblikovanju nove začasne vladne koalicije in programu njenega dela do novih parlamentarnih volitev (te naj bi predvidoma potekale enkrat med januarjem in marcem prihodnje leto), bi Grčiji resnično grozilo, da iz Evrope ne dobi več niti centa pomoči. Grški parlament namreč v naslednjih tednih čaka ključno sprejetje svežnja varčevalnih ukrepov, reform in proračuna za prihodnje leto. V kolikor bi se grška politična kriza nadaljevala, zahtevni varčevalni ukrepi pa bi obtičali v globoko razdeljenem parlamentarnem kolesju, bi bankrot Grčijo lahko doletel že decembra.

Pogovori, kako najti pot iz slepe ulice, so v Atenah potekali ves konec tedna. Posredovati je poskušal tudi predsednik države Karolos Papuljas, a je bil sprva neuspešen. Pozicije Papandreoujevega socialističnega Pasoka in Samarasove konservativne Nove demokracije so ostale na okopih. »Ta negotovost je pravo mučenje za grški narod. Moramo najti rešitev,« je dejal predsednik pred pogovorom s Samarasom.

Včeraj je potrpljenje z grško notranjepolitično dramo ponovno minilo evropske politike. Tik pred današnjim zasedanjem finančnih ministrov evroskupine, kjer naj bi ponovno razpravljali o pomoči Grčiji in tudi vse ostrejši finančni krizi v Italiji, se je nad Atene zgrnil rafal evropskega negodovanja. Za oblikovanje grške vlade narodne enotnosti kot enega od korakov povrnitve zaupanja se je zavzel evropski komisar za gospodarske in monetarne zadeve Olli Rehn.

Očitno je pritisk iz evropskih prestolnic vendarle zalegel. Okopi so se začeli krhati. Papandreou je včeraj pozno popoldne predsednika države zaprosil za sklic tristranskega srečanja s Samarasom. Šele v poznih večernih urah se je trojica sešla. Drama je prešla v sklepno fazo. Preden je premier prispel k predsedniku, je na seji vlade zagotovil, da ni zainteresiran v novi vladi, ki bo oblikovana že v kratkem, obdržati premierski položaj. Papandreou je tako odprl pot h kompromisu. Na tristranskem sestanku pri predsedniku se je nato ponovno razpravljalo o znanih vprašanjih: kdaj točno naj bi Papandreou odstopil, kakšna prehodna vladna koalicija naj bi bila oblikovana do predčasnih volitev in kakšen program oziroma prioritete bo imela. Še ena grška drama je začela dobivati epilog.