Türka sta na žalnih svečanostih spremila predsednik vlade Borut Pahor in predsednik državnega zbora Ljubo Germič. Prav tako so se svečanosti udeležili predsednik državnega sveta Blaž Kavčič, generalni direktor policije Janko Goršek in namestnik načelnika Generalštaba Slovenske vojske Renato Petrič.
Predsednik republike je venec najprej položil k spomeniku padlim v vojni za Slovenijo leta 1991, nato k spomeniku padlim in umrlim v boju proti okupatorjem Slovenije med letoma 1941 in 1945, svečanosti na Žalah pa je sklenil s polaganjem venca pri kostnici žrtev prve svetovne vojne.
Türk je kasneje venec položil tudi k spomeniku žrtvam vojnega nasilja na Urhu pri Ljubljani, nekaj čez poldne pa bo to storil še pri spomeniku žrtvam povojnih pobojev iz leta 1945 na mariborskem pokopališču Dobrava na Teznem.
Pahor v Parku spomina na Teharjah
Pahor, ki opravlja tekoče posle, je danes ob dnevu spomina na mrtve skupaj s pooblaščencem župana Mestne občine Celje Markom Zidanškom in predsednikom krajevne skupnosti Teharje Francem Kačem položil venec v spominskem parku na Teharjah. Spominski park je sicer posvečen zamolčanim žrtvam povojnih pobojev.
Na Teharjah so med drugo svetovno vojno Nemci zgradili vojaško taborišče, ob koncu vojne pa so tam zaprli ujetnike, ki so sodelovali pri obrambi Celja. Po koncu vojne je bilo taborišče krajši čas opuščeno. Znova je začelo delovati maja leta 1945, ko so vanj namestili domobrance in nekatere civiliste, ki so se zatekli v zavezniška taborišča na avstrijskem Koroškem.
Konec maja leta 1945 so partizanske oblasti v taborišče na Teharjah pripeljale Rupnikov bataljon, v prvih dneh junija pa še približno 3000 domobrancev. Po ocenah poznavalcev je šlo skupaj za okoli 5000 ljudi, ki jih je povojna oblast brez sojenja usmerila mesec ali dva po koncu druge svetovne vojne v Evropi.
Na mestu zločinov sta postavljena spomenik in spominski park Teharje, ki naj bi prispevala k spravi. Objekt, ki ga je zasnoval arhitekt Marko Mušič, je stal nekaj več kot dva milijona evrov, odprt pa je bil oktobra leta 2004.
Ob 20. uri sledi še molitveno srečanje
Ob dnevu spomina na mrtve potekajo tudi številna bogoslužja. Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik je zjutraj mašo vodil v ljubljanski stolnici, ob 20. uri pa bo nas Žalah vodil še molitveno srečanje. Ljubljanski nadškof v pokoju Alojz Uran je mašo vodil v Šmartnem pod Šmarno goro.
Ljubljanski nadškof Anton Stres bo pri spomeniku padlim v vojni za Slovenijo na Žalah molitev vodil ob 14.15, ob 15. uri pa bo v cerkvi Vseh svetih vodil praznično sveto mašo. Po maši bo na duhovniških grobovih opravil še molitev.
V Pobrežju je mašo vodil mariborski nadškof in metropolit Marjan Turnšek, v celjski stolnici pa celjski škof Stanislav Lipovšek. V Novem mestu je v stolnici mašo vodil novomeški ordinarij Andrej Glavan, ob 15. uri pa bo na murskosoboškem pokopališču maševal tamkajšnji ordinarij Peter Štumpf. Ob isti uri bo na koprskem mestnem pokopališču mašo vodil koprski ordinarij Metod Pirih.
Prvega novembra, ki je tudi državni praznik in dela prost dan, obeležujemo dan spomina na mrtve. Ob tej priložnosti ljudje svojcem v spomin na grobove prinašajo cvetje in sveče. Ker bodo po pokopališčih in cerkvah ves dan potekale številne slovesnosti, se v njihovi okolici pričakuje povečan promet. V okolici večjih pokopališč velja te dni tudi spremenjen prometni režim.
V Katoliški cerkvi je 1. november praznik vseh svetih, ko se spominjajo vseh svetnikov, ki uradno nikoli ne bodo razglašeni. Vseh pokojnih pa se spominjajo 2. novembra.
