"Dejstvo je, da kritične noči ni storila tega, kar bi morala," je v obrazložitvi povedala sodnica Vanja Verdel Kokol. Kot je dejala, Kaničeva kljub očitno previsoki stopnji amoniaka pri dečku ni začela ustrezne terapije, ni poskrbela za takojšnjo premestitev v Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana in se ni posvetovala z dežurnim endokrinologom. Posledica opustitve teh ukrepov je bila okvara možganov, ki se je osem dni kasneje končala s smrtjo dečka.
Obsodba se nanaša izključno na obravnavani primer
Ob tem je sodnica izpostavila, da niti sodna izvedenca niti ostali zdravniki niso mogli potrditi, da je opustitev ukrepov povzročila dečkovo smrt, zato zdravnici ni mogoče očitati krivde za to. Kaničeva je bila namreč obtožena povzročitve smrti iz malomarnosti, a je sodnica kaznivo dejanje prekvalificirala v malomarno zdravljenje, za kar je najvišja zagrožena kazen leto dni zapora.
Obtožena se je sicer zagovarjala, da je pri dečku postavila diagnozo Reyevega sindroma, ki zahteva drugačno terapijo kot presnovna bolezen, ki jo je v resnici imel Bor. A sodišče je po besedah Verdel Kokolove prepričano, da bi bila ta diagnoza, če bi bila res postavljena, zabeležena v kakšni dokumentaciji ali pa vsaj odkrita med strokovnim nadzorom.
Sodnica je prav tako poudarila, da se obsodba nanaša izključno na obravnavani primer, ne pa na njeno splošno sposobnost opravljanja zdravniške službe. Spomnila je še, da je pri Boru šlo za redko bolezen in da je bila zdravnica deležna že javne obsodbe. "Pri sodnem epilogu se zastavlja vprašanje, kaj se lahko iz tega naučimo. Poleg tega da nikakor ne gre podcenjevati odnosa med zdravniki in bolniki in njegovimi svojci, zlasti to, da je treba v kritičnih trenutkih, ko je na tehtnici dobrobit bolnika, preseči rivalstvo med institucijami in pravočasno prepoznati organizacijske in sistemske pomanjkljivosti, da se te stvari ne bi več ponovile," je dejala sodnica.
Pogorevec le gasil požar
Po drugi strani sodišče pri drugoobtoženem Robertu Pogorevcu, ki ga je prav tako bremenila obtožnica povzročitve smrti iz malomarnosti, ni zaznalo znakov niti malomarnega zdravljenja, saj ni znano, ali bi ta zdravnik še sploh lahko usodno vplival na dečkovo tragično usodo. Krivde ga je sicer odvezal že sam državni tožilec, ko je zanj zahteval le dva meseca pogojne zaporne kazni, medtem ko je za Kaničevo predlagal leto in pol zapora.
Kaničeva je Bora Nekrepa na intenzivni terapiji prevzela 12. marca 2008 zvečer. Nekaj po polnoči je naročila še zadnje izvide, ki so pokazali močno povišano stopnjo amoniaka, a se ni odločila za terapijo. Na jutranjem sestanku je bolnika prevzel Pogorevc in se odločil za prevoz v Ljubljano, ki pa je bil izvršen šele okoli poldneva. Po osmih dneh je Bor v Ljubljani umrl zaradi možganskega edema.
Tako obramba kot tožilstvo razmišljata o pritožbi na razsodbo. Kot je povedal okrožni državni tožilec Darko Simonič, se tožilstvo ne strinja niti z izrečeno kaznijo niti s prekvalifikacijo kaznivega dejanja. "V teh kaznivih dejanjih je zelo težko dokazati vzročno zvezo med opustitvijo ukrepov in smrtjo. A vztrajamo na tem, da Bor ni dobil nobene možnosti, da bi ostal živ, in to na intenzivnem oddelku, kjer so mu bili dolžni to zagotoviti," je dejal.
Izrečena kazen je previsoka
Odvetnica prvoobtožene Nina Zidar Klemenčič je po drugi strani mnenja, da je izrečena kazen previsoka. "To je tipični primer sodbe po načelu, da bo volk sit in koza cela. A na žalost gre tu za mnogo preveč resne stvari, ki jih je treba temeljito preučiti in zgolj z uporabo prava se bo zgodilo pravo. To, kar se je danes zgodilo, pa ni pravo in ne bo koristilo nikomur," je dejala.
Kaničeva, ki je še vedno zaposlena v UKC Maribor, vztraja, da je za fanta naredila vse, kar je bilo v njeni moči. "Žalosti me, da je sodišče podleglo medijski gonji in polivanju gnojnice. To traja že tri leta. Razumem bolečino staršev, vem, da jim je težko, sprejemam to. Ne morem pa sprejeti mržnje, ki jo imajo proti meni, kajti mržnja zelo zastruplja," je dejala, ko je v spremstvu moža zapuščala sodišče.
Starša pokojnega Matjaž in Tatjana Nekrep sta z izidom sodnega postopka zadovoljna. "Kriva je, je rekla sodnica in to je bistveno. To je edino, kar smo od tega sodišča pričakovali, z absolutno vrednostjo pa se ne bomo ukvarjali," je dejal oče.
Oprostilna sodba za Pogorevca po besedah njegovega odvetnika ni presenečenje, kljub temu pa je ne šteje kot sodno zmago. "V tem procesu ni zmagovalca, ampak je pravzaprav veliko žrtev," je ob današnjem zaključku sojenja, ki se je pričelo 24. junija, povzel oproščeni Pogorevc.
Na zdravniški zbornici brez komentarja
Na zaposlitev obeh zdravnikov v UKC Maribor današnja sodba nima vpliva. Zdravniku bi bila licenca lahko začasno odvzeta, če bi mu bilo s sodno odločbo začasno prepovedano opravljanje dejavnosti ali poklica. To se v tem primeru ni zgodilo. Je pa zoper Kaničevo trenutno še v teku upravni postopek na Zdravniški zbornici Slovenije.
V UKC Maribor današnjega razpleta na sodišču ne želijo komentirati, saj želijo počakati do pravnomočnosti sodbe. V tem zavodu so sicer že bili priča obsodbi zdravnikov. V letu 2010 je višje sodišče potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, v kateri je bil mariborski zdravnik spoznan za krivega povzročitve smrti iz malomarnosti. Zdravniku je bila, tako kot danes Kaničevi, izrečena pogojna kazen enega leta zapora s preizkusno dobo dveh let.
Brez komentarja so tudi na zdravniški zbornici. "Zagovarjamo neodvisno in samostojno delo pravosodnih organov, zato njihovega dela in odločitev ne komentiramo. Nenazadnje gre tudi za dva povsem ločena postopka, ki med seboj nista povezana," so pojasnili na zbornici.
