Zdajšnji državni zbor bi po razpustitvi o kazenskem zakoniku lahko ponovno odločal le, če bi četrtina poslancev zahtevala, da se v ta namen skliče izredna seja.

Ob morebitnem izglasovanju veta bi bila ponovna potrditev kazenskega zakonika v državnem zboru pod velikim vprašajem, zanj je namreč glasovalo 45 poslancev, po izglasovanem vetu pa bi ga moralo podpreti vsaj 46 poslancev. Če bo državni svet izglasoval veto in če državni zbor novele zakona ob ponovnem glasovanju ne bo podprl, lahko Slovenijo doletijo hude finančne sankcije, se je na vložitev veta včeraj ostro odzval pravosodni minister Aleš Zalar.

Kot je pojasnil Zalar, je politična prioriteta evropske komisije kazenskopravno varstvo okolja, zato od držav članic EU zahteva, da morajo v svojo zakonodajo vnesti evropsko direktivo o varstvu okolja. To zahtevo je ministrstvo izpolnilo z novelo kazenskega zakonika, ki tako v skladu z omenjeno direktivo opredeljuje kazniva dejanja na področju okolja (denimo obremenjevanje in uničevanje okolja, nedovoljeno ravnanje z odpadki ter protipravno ravnanje z jedrskimi in drugimi radioaktivnimi snovmi) in določa kazni zanje. Slovenija je komisiji obljubila, da bo spremembe kazenskega zakonika sprejela do 17. novembra. Če bo novela kazenskega zakonika padla, Sloveniji po besedah Zalarja grozi pavšalna kazen do treh milijonov evrov, za vsak dan zamude pa dnevna odškodnina do 37.000 evrov. "Pričakujemo, da bo komisija zelo ostra in nepopustljiva do držav, ki tega prenosa v notranji pravni red ne bodo izvedle," je še opozoril minister.

"Koga ščitijo tisti, ki poskušajo na vsak način preprečiti novelo kazenskega zakonika, upam, da ne tajkunov," je bil oster Zalar. Z zavrnitvijo sprememb kazenskega zakonika se bo po njegovem onemogočilo izvajanje novosti na področju boja proti gospodarskemu kriminalu, saj je novela kazenskega zakonika tesno povezana z nedavno sprejetimi spremembami zakona o kazenskem postopku in zakonom o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Nezakonito pridobljenega premoženja tako denimo ne bi bilo mogoče odvzeti storilcem vseh tistih kaznivih dejanj, ki so na novo opredeljena v tej noveli KZ.

Zalar je med drugim dejal, da KZ državnih svetnikov do zdaj ni posebno zanimal, saj niso sodelovali niti na sejah parlamentarnega odbora za notranjo politiko niti na javni predstavitvi mnenj o spremembah KZ. Po Zalarjevi oceni gre zato očitno za "izrazit politični motiv".

Prvopodpisani pod predlog za izglasovanje veta državni svetnik Bogomir Vnučec vse očitke ministra Zalarja zavrača, njegove argumente pa ocenjuje kot politične. Prenos evropskega pravnega reda v slovensko zakonodajo je po njegovem stvar pogajanj, zato je prepričan, da se nam denarnih kazni ni treba bati.