Koliko strank oziroma list se bo podalo v volilno tekmo, bo znano 9. novembra, ko se izteče rok za vložitev kandidatnih list (predsednik države bo za začetek volilnih opravil določil dan, ko bo razpustil parlament in razpisal predčasne volitve, torej 21. oktober). Kandidate lahko predlagajo politične stranke in volilci.

Ena od možnosti, ki jo ima za vložitev kandidatur politična stranka, je, da liste s podpisi podprejo najmanj trije poslanci. Parlamentarne stranke torej težav, ki jih prinaša zbiranje podpisov volilcev na terenu, ne bodo imele. Prav tako naj teh težav ne bi imela Demokratična stranka dela. Kot pravi njen predsednik Franc Žnidaršič, imajo podpise treh poslancev zagotovljene. Njihovih imen sicer še ni želel razkriti, po nekaterih namigih pa bi se mu lahko pri podpori pridružila kolega iz poslanske skupine nepovezanih poslancev Vili Rezman in Andrej Magajna. Vendar pa podpis po Žnidaršičevih besedah ne pomeni, da bosta preostala dva podpornika tudi kandidirala na listi Demokratične stranke dela, saj želijo "kandidirati nove ljudi" in bo torej Žnidaršič kot predsednik stranke predvidoma edini poslanec na njihovi kandidatni listi.

Ali bo tudi Jankovićeva stranka kandidirala s podpisi poslancev, za zdaj še ni jasno. Med tistimi, ki so ljubljanskega župana nagovarjali h kandidaturi, je tudi poslanka iz vrst SD Renata Brunskole, pridobitev še dveh podpisov poslancev pa nedvomno ne bi bila preveč zahtevna naloga. Še zlasti, če bi bil Janković pripravljen podpisnike vzeti na kandidatno listo. A je v krogih blizu ljubljanskega župana mogoče slišati, da bo verjetno raje zbral podpise volilcev, kar za stranke ni posebno zahtevna naloga. Politična stranka lahko vloži listo kandidatov v posamezni volilni enoti, če jo s podpisi podpre 50 oziroma 100 volilcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti.

Naloga pa je precej bolj zahtevna, če kandidatno listo vloži skupina volilcev (gre za tako imenovane državljanske liste, neodvisne liste, gibanja, društva...). V tem primeru je potrebno v posamezni volilni enoti zbrati podpise najmanj tisoč volilcev, ki imajo v njej stalno prebivališče.

Matjaž Hanžek priznava, da je bila tudi težavnost takšnega zbiranja podpisov eden od razlogov, da so se oblikovali kot stranka. So pa tudi ocenili, da je prav, da rečejo bobu bob, ne pa "da se greš politiko in nočeš priznati, da se greš politiko".

Da se ne bodo preoblikovali v stranko in da bodo zbirali po tisoč podpisov v posamezni volilni enoti pa vztrajajo v Gibanju za Slovenijo. Kot pravi Vladimir Prebilič je to sicer velik izziv, a računajo, da bodo z lastnimi silami, torej tudi s pomočjo županov in županj, ki so bili pobudniki ustanovitve gibanja, uspeli.

Da bodo "stopali po težji poti" in ne bodo ustanovili stranke, zatrjuje tudi skupina resetatorjev z Gregorjem Virantom na čelu. Iz njihovih dosedanjih izjav pa je mogoče razbrati, da se bodo izogibali etabliranim politikom, saj napovedujejo, da bo njihova lista "nekaj popolnoma novega in svežega".