Kot je na novinarski konferenci gibanja dejala Marjeta Šibav, je bila priprava dokumenta Nadgradnje zdravstvenega sistema do leta 2020, ki ga je minister za zdravje Dorjan Marušič predstavil julija, premalo transparentna. V njem so poleg dobrih tudi "mnogi sporni in nedodelani predlogi", je dejala.
Šibavova je opozorila na problem nepriznavanja poklicnih bolezni in poškodb pri delu, ki ga dokument ne obravnava. Po njenem prepričanju je treba "delodajalce, ki proizvajajo invalidne delavce", kaznovati z višjo prispevno stopnjo ter s plačevanjem stroškov rehabilitacije zaposlenih. Kot pravi Šibavova, se minister temu problemu izogiba, zato imajo občutek, "kot da podpira kapital in ne človeka".
Po besedah Aleksandra Dopliharja iz gibanja dokument ne rešuje problema zdravstvenega varstva oseb, ki so brez zdravstvenega zavarovanja. Nezavarovani, ki jih je vse več, bi morali dobiti "neko obliko zavarovanja, ki jih ne bo ločevala od ostalih," je poudaril Doplihar.
Kot opozarja Bizjak Mlakarjeva, ki je tudi poslanka SD v DZ, reformni dokument predvideva ukinitev za 71,2 milijona evrov pravic. Po njenih navedbah je možno, da so med njimi tudi nepotrebne, a opozarja, da bi lahko imelo njihovo nekritično črtanje posledice za najbolj ranljive skupine. Kot pojasnjuje, dokument predvideva tudi ukinitev kritja storitev nenujnih reševalnih prevozov in zdraviliškega zdravljenja ter znižanje plačila zdravljenja z uvedbo terapevtskih paralel. Zamenjava zdravil zaradi varčevanja bi bila za posameznika lahko škodljiva, opozarja.
Poslanka sicer pritrjuje stališčem v dokumentu, da so pogrebnine socialne in ne zdravstvene dajatve. A, kot pravi, bi njihova ukinitev prizadela okoli 380.000 najbolj revnih, zato jih je treba pred ukinitvijo znotraj zdravstvene blagajne prenesti na ministrstvo za delo, družine in socialne zadeve. Podobno bi morali po njenem mnenju storiti tudi s posmrtninami.
Kot pojasnjuje Bizjak Mlakarjeva, je predlog uvedbe socialne kapice za najbolj premožne samozaposlene, družbenike in kmete v nasprotju s pravičnostjo financiranja zdravstva. Za zagotovitev pravičnejšega sistema v gibanju predlagajo obračun splošne participacije v obliki enake prispevne stopnje na dohodek po plačilu dohodnine. Dodatna sredstva bi morali po njihovem mnenju dobiti tudi z obračunom prispevkov od ostalih dohodkov, kot so obresti in dobički, z znižanjem marž v farmacevtski industriji, z racionalizacijami pri organizaciji dela v zdravstvu ter s preprečevanjem mešanja javne in zasebne dejavnosti.
