Banka Slovenije pod vodstvom Marka Kranjca (na fotografiji) je bankam posredovala različne scenarije, v katerih bi lahko bile izpostavljene tveganjem, in sicer neugodnih makroekonomskih razmer, poslabšanje kreditnega portfelja zaradi stečajev podjetij iz gradbenega in prometnega sektorja ter holdingov in v primeru likvidnostnega šoka. Izhodiščna kapitalska ustreznost je za slovenski bančni sistem konec lanskega leta znašala 11,3 odstotka, merjena s temeljnim kapitalom pa 8,6 odstotka.
V primeru neugodnih makroekonomskih razmer bi se kapitalska ustreznost bančnega sistema, merjena s celotnim kapitalom, letos znižala na 11,1 odstotka, kapitalska ustreznost, merjena s temeljnim kapitalom, pa bi ostala pri 8,6 odstotka. Ko so banke preučevale kapitalsko ustreznost v primeru stečajev, so te sicer lahko upoštevale obstoječa zavarovanja, a pod strožjimi pogoji od veljavnih. V primeru uresničitve najslabšega scenarija - ali bi bil to stečaj gradbenih podjetij ali podjetij iz panoge prometa ali pa stečaji holdingov, v Banki Slovenije ne razkrivajo - bi kapitalska ustreznost bančnega sistema, merjena s celotnim kapitalom, znašala 9,9 odstotka, merjena s temeljnim kapitalom pa 7,1 odstotka.
V primeru likvidnostnega šoka, ki bi nastal, če banke ne bi mogle v celoti obnoviti virov pri tujih poslovnih bankah, hkrati pa se zmanjšali tudi viri nebančnega sektorja, bi se odvisnost bank od zadolževanja pri Evropski centralni banki (ECB) povečala z 1,1 odstotka bilančne vsote konec leta 2010 na 4,5 odstotka konec leta 2011 in na 7,1 odstotka konec leta 2012. Imajo pa naše banke dovolj premoženja, primernega za zavarovanje zadolženosti pri ECB, še dodajajo v centralni banki.
katja.svensek@dnevnik.si
