Banki sta namreč na lastniška deleža omenjenih podjetij v lasti ene od krovnih družb skupine Rešet vpisali zastavno pravico. Če se je NLB ustavila na tem mestu, pa so šli v Abanki dlje in prek sodišča dosegli še rubež kakršnega koli denarja na računih Rešeta, zastavno pravico na njegovih nepremičninah, rubež milijonskih terjatev do povezanih podjetij in tudi premičnin. Ali je ogroženo tudi premoženje Gratela, ključne družbe v Krčevem imperiju, pri kranjskem podjetniku ni bilo mogoče preveriti, saj je na dopustu. So pa v petek na okrajnem sodišču v Kranju potrdili, da sta NLB in Abanka vložili tudi predloga za izdajo predhodne odredbe proti Gratelu.
Iz dokumentov, ki smo jih pridobili v uredništvu, je razvidno, da je kranjsko okrajno sodišče že konec marca zoper Rešet izdalo sklep o izvršbi na podlagi menice, s katerim je podjetju naložilo, da naj NLB poravna 8,2 milijona evrov skupaj z obrestmi. Nekaj dni za tem so se v rdeče obarvali vsi transakcijski računi Rešeta in so blokirani še danes. NLB, ki jo vodi Božo Jašovič, je tedaj navedla, da je Rešet insolventen in obstaja nevarnost, da banka svojega denarja brez izdane predhodne odredbe ne bo videla. Junija je tako NLB dosegla vpis zastavne pravice na deležih v podjetjih Lokainvest in Ekol, ki sta bili včeraj tudi vpisani v sodni register.
Vseeno sta enako, vendar že prej, storila tudi Štefan Krč in njegov Rešet trade. Res pa sta zastavno pravico vpisala zaradi neplačila bistveno manjšega zneska, skupno slabih 300 tisočakov.
Če je Rešet lani ustvaril le še dobro četrtino prihodkov iz leta 2008, pa je ustavitev gradnje optičnega omrežja T2 pobrala Gratelu kar 86 odstotkov prihodkov iz predkriznega leta. Zato pa so se Gratelu obveznosti v tem obdobju še povečale in so konec lanskega leta presegle 66 milijonov evrov. Skrb zbujajoče je, da so vse njegove finančne obveznosti kratkoročne in bi jih moral poplačati letos.
tomaz.modic@dnevnik.si
