Tako Andersen kot norveški premier Jens Stoltenberg sta dejala, da Norveška še vedno žaluje. Seje parlamenta so se udeležili preživeli v napadih in njihovi bližnji sorodniki, člani vlade in parlamenta ter norveški kralj Harald V. in princ Haakon, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

"Strah in nasilje ne bi smela povečati razdalje med ljudstvom in njihovimi izvoljenimi predstavniki," je povedal Andersen. Stoltenberg pa se je zahvalil za mnoga sožalna sporočila, ki so po napadih prišla z vsega sveta, in dodal, da si posebno zahvalo zaslužijo prav Norvežani.

"Prevzeli so odgovornost, ko se je to od njih zahtevalo. Ohranili so dostojanstvo. Izbrali so demokracijo," je dejal Stoltenberg in dodal, da se bo potrebno po koncu žalovanja spominjati na to vzdušje, ki je spremljalo dogodke 22. julija.

Na seji pa je Stoltenberg politične voditelje tudi opozoril, da bi morali biti pozorni na to, kaj govorijo. Premier je spomnil na ostre debate o priseljencih in poudaril, da so napadi 22. julija razlog za razmislek o tem, "kar je bilo povedanega in zapisanega", poroča ameriška tiskovna agencija AP.

Premier je tudi sporočil, da bo 21. avgusta potekala državna slovesnost v počastitev spomina na žrtve in vse tiste, ki so jih skušali rešiti.

Voditelji političnih strank so se tudi strinjali, da bodo začetek volilne kampanje za lokalne volitve, ki bodo potekale 12. septembra, preložili na sredo avgusta.

Norveško tožilstvo pa je medtem napovedalo vzpostavitev posebne policijske skupine, ki bo preiskala dogodke 22. julija. "Sicer ne ustanavljamo posebnih skupin prav pogosto, ampak v takem primeru, ki je tako velik in potrebuje veliko sredstev, je to nujno," je napovedal tožilec Paal-Fredrik Hjort Kraby, ki je na čelu policijske preiskave.

Skupina bo pregledala vse mobilne telefone, fotoaparate, kamere in prenosne računalnike z otoka Utoya, s čimer upajo, da bodo bolj podrobno pojasnili tragične dogodke, uporabili pa jih bodo tudi kot dokazni material, je še dejal Hjort Kraby. Hkrati pa je še napovedal, da bodo svojcem žrtev vrnili vse ostale osebne stvari umorjenih.

Na otoku Utoya je Anders Behring Breivik umoril 69 ljudi, večinoma članov podmladka norveške laburistične stranke. V Oslu pa je v eksploziji bombe, ki je bila prav tako delo Breivika, umrlo osem ljudi.