Po poročanju poljskih medijev, ki jih povzema APA, naj bi bil spletni trgovec osumljen pomoči pri umoru.

Našli naj bi ga s pomočjo 1500 strani dolgega manifesta, ki ga je Breivik objavil na spletu in v katerem je med drugim razkril, da je prvo pošiljko kemikalij, ki jih je potreboval za bombo, naročil pri spletnem podjetju s sedežem na Poljskem.

Breivik priznal napada, a zanju ne sprejema kazenske odgovornosti

Poljska policija je prošnjo za pomoč s strani norveških kolegov prejela že v petek, na dan napadov. Danes je potrdila, da na podlagi namiga z Norveške izvajajo preiskavo, a podrobnosti niso želeli razkriti.

Ali je prišlo do aretacije, v Vroclavu niso razkrili, je pa tamkajšnje tožilstvo potrdilo, da so v nedeljo potekale "procesne dejavnosti". Danes pa je tožilstvo zanikalo, da bi v zvezi z napadom na Norveškem koga prijeli, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Norveški napadalec: Uporabljal ''dumdum'' naboje, ki povzročijo hude notranje poškodbe

Prvi mož kirurgije v norveški bolnišnici Ringriket v Honefossu je za tamkajšnje medije povedal, da je napadalec, ki je pobil vsaj 93 ljudi, Anders Behring Breivik, v svojem strelskem pohodu uporabljal tako imenovane dum-dum naboje, ki se ob stiku s tarčo razstrelijo na nešteto manjših delov.

Dumdum naboji, pravilno poimenovani 'ekspanzijski naboji', so strelivo, ki se uporablja za puške. Vrh krogle je križasto razsekan, zaradi česar se naboj ob dotiku s svojim ciljem razleti in tako povzroči hujše poškodbe kot običajno. Le predstavljate si lahko, kaj se zgodi, ko krogla zadane človeka.

Skandinavija obstala: Minuta tišine v spomin na žrtve napadov

Omenjeni kirurg, Colin Poole, je povedal, da so zdravniki njegovega oddelka v bolnišnico sprejeli kar 16 žrtev streljanja, in ob pregledu ugotovili, da nimajo v telesu niti enega samega naboja. ''Naboji so več ali manj eksplodirali v telesu in povzročili notranje poškodbe, ki so absolutno grozovite,'' je povedal Poole in dodal, da so naboji ''hiperfragmentarni'', torej se razletijo na nešteto majhnih delcev, ki nato potujejo po samem telesu žrtve.

Breivikov manifest ni avtorsko delo, temveč kopija

Norveški mediji so včeraj objavili Breivikov manifest, nato pa kasneje ugotovili, da je skoraj celoten, 1500 strani dolg, ''dnevnik'' pravzaprav kopija manifesta zloglasnega ameriškega terorists Theodorja Kaczynskega, bolje znanega pod imenom Unabomber.

Breivik je v zapisu spremenil le nekaj besed. Namesto ''levičarstvo'' je na primer zapisal ''multikulturalizem''. Unabomber je v času dvajsetih let preko pošte pošiljal bombe, ki so ubile tri ljudi, 23 pa hudi ranile.

Vse o napadu na Norveško si lahko preberete na enem mestu.

Breivik načrtoval tudi uboj nekdanje premierke

Breivik je načrtoval tudi napad na nekdanjo norveško premierko, socialdemokratko Gro Harlem Brundtland. To naj bi po poročanju norveških medijev na zaslišanju povedal policistom. 72-letna Brundtlandova, ki je bila večkrat predsednica vlade, nato pa tudi generalna sekretarka Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je v petek zgodaj popoldne, torej pred napadom, nastopila pred udeleženci mladinskega tabora laburistične stranke na otoku Utoya.

Breivik je policistom dejal, da je zamujal pri prihodu na otok, na katerem je ustrelil 86 ljudi, večinoma mladih, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Skrajni desničar je nacionalno katastrofo "iz ljubezni do Evrope" načrtoval več let

Beivik je Brundtlandovo v svojem 1518 strani dolgem manifestu, ki ga je objavil pred petkovima napadoma, označil za morilko naroda.

Med žrtvami tudi kraljeva družina

Med žrtvami na otoku Utoya je tudi polbrat norveške princese Mette-Marit. Po poročanju časnika Dagbladet je bil 51-letni policist Trond Berntsen ustreljen, ko je skušal zaščititi svojega desetletnega sina. Berntsensov oče je bil poročen v materjo Mette-Marit, Marit Tjessem. Berntsen je bil na otoku zasebno, ni pa še jasno, ali je za organizatorja dogodka opravljal naloge varnostnika.

Kot tarče označeni še Brown, Blair, Merklova, Sarkozy ...

Anders Behring Breivik je v svoj manifest kot tarče navedel še več britanskih politikov, novinarjev in javnih osebnosti. Pod "izdajalci kategorije A", ki si po mnenju napadalca, odgovornega za 93 smrti, zaslužijo "smrtno kazen" je uvrstil nekdanjega britanskega premiera Gordona Browna, dodal pa še Jacka Strawa in Tonyja Blaira.

Valižanskega princa Charlesa je v manifestu kritiziral zaradi podpore centru za islamske študije na univerzi v Oxfordu. Breivik je izpostavil še Andrewa Neatherja, pisca govorov za Tonyja Blaira, Jona Cruddasa, laburista, in Chrisa Pattena, ki je zagovarjal močne vezi z arabskim svetom.

Med tujimi vodji držav je kot tarče označil še Angelo Merkel, Nicolasa Sarkozyja in Joseja Manuela Barrosa. V manifestu je omenil, da vsaj 100 političnih strank v Evropi "neposredno ali posredno"podpiralo islamizacijo Evrope. Ob tem je naštel vsaj 62.216 "izdajalcev kategorije A in B", ki bi jih morali pobiti.

Po njegovem osebnem prepričanju bi morali ubiti 45 tisoč ljudi in raniti milijon ljudi, s tem bi odgovorili številu žrtev, ki so jih "za seboj pustili muslimani od leta 1999", kar v manifestu označi za začetek "evropske civilne vojne".

''21 let ni dovolj, uzakonimo smrtno kazen''

Breivik se bo danes ob 13. uri prvič pojavil pred preiskovalnim sodnikom. Zaslišanje naj bi potekalo za zaprtimi vrati, tožilstvo pa naj bi zanj zahtevalo osem tednov pripora, čeprav je na Norveškem običajen štiritedenski pripor.

V skladu z norveško zakonodajo lahko napadalec za svoja dejanja dobi največ 21 let zapora. Toliko namreč znaša najvišja zaporna kazen v tej skandinavski državi.

Med Norvežani je sicer slišati čedalje številnejše kritike, da je taka kazen za petkovega napadalca preblaga in da bi bilo treba kazni za najhujša kriminalna dejanja zvišati.

Če bi bil Breivik obsojen na podlagi veljavne zakonodaje, bi za vsako od žrtev v zaporu odsedel le 82 dni, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Na spletu se je že pojavilo več pobud za uvedbo dosmrtne zaporne kazni oziroma za ponovno uvedbo smrtne kazni. Slednjo je Norveška za večino kriminalnih dejanj ukinila že leta 1902, leta 1979 pa za vsa dejanja, vključno z vojnimi zločini.

Breivik skušal orožje za pokol nabaviti v Pragi

Anders Behring Breivik je skušal orožje in razstrelivo za svoj morilski pohod po Oslu lani nabaviti v Pragi, saj je ocenil, da je za to najbolj primerno mesto v Evropi. Breivik je celo odpotoval v češko prestolnico, a mu orožja tam ni uspelo kupiti, izhaja iz 1500 strani dolgega manifesta, ki ga je 32-letnik tik pred napadom objavil na spletu.

"Praga velja v Evropi za verjetno najbolj znano tranzitno točko za nelegalno orožje in droge," je v svojem manifestu med drugim zapisal Breivik, ki je želel v češki prestolnici med drugim kupiti avtomatsko puško, pištolo, granate in protitankovski minomet.

"Slišal sem, da je Praga najnevarnejša evropska metropola, kjer obstaja velika možnost, da človeka ubijejo kar na ulici," je med drugim po poročanju čeških medijev, ki jih povzema avstrijska tiskovna agencija APA, še zapisal Norvežan.

Do "podzemlja" se ni uspel prebiti

V Prago je odpotoval konec avgusta lani. Do praškega "podzemlja" se je skušal prebiti preko stikov z vozniki taksijev in obiskovalci nočnih klubov, a neuspešno. Kot je zapisal, so bili vsi, s katerimi je govoril, živčni, saj so mislili, da je policist, ali pa da je "popolnoma nor".

Po vrnitvi iz Prage je bil Breivik "popolnoma razočaran". Orožja namreč ni uspel kupiti, prišel pa je tudi do zaključka, da Praga sploh ni nevarno mesto. Kot je namreč zapisal, ni v nobeni drugi evropski prestolnici videl toliko tujih turistov, kot prav tam.

"Ne razumem, zakaj BBC tako napačno poroča (o Pragi). V resnici sem se tam počutil varneje kot v Oslu. Morda zato, ker v tej državi ni nobenih muslimanov. Kriminalci so večinoma krščanski cigani," je ugotavljal po poročanju APA.