Katera gospodarska dejavnost lahko zapolni vrzel, ki je nastala ob krizi gradbeništva, je vprašanje, s katerim se vlada in gospodarstvo ukvarjata že dalj časa. Odgovor ostaja neznanka, morda tudi zaradi tega, ker se večina ukvarja z drugim vprašanjem, kako gradbeništvo rešiti. Minister za finance Franc Križanič je že pred časom kot edino rešitev gradbeništva, ki je za slovenske razmere izjemno predimenzionirano, navajal usmeritev v izvoz, ki pa je lani pri gradbeništvu znova upadel.
Prav izvoz v drugih panogah je tisti, ki drži slovensko gospodarstvo nad gladino, vendar je premalo razpršen, pri čemer ga predvsem primanjkuje pri visokotehnoloških panogah, kjer je dodana vrednost najvišja.
Nizka dodana vrednost odseva stanje na trgu
Dodana vrednost je že nekaj časa trn v peti gradbeništva. Med letoma 2005 in 2009 je bila sicer ves čas nekoliko nad evropskim povprečjem, vendar ne smemo pozabiti, da so bila med letoma 2006 in 2008 dolga obdobja, ko je rast obsega gradbenih del močno presegla 40 odstotkov na letni ravni. Dodana vrednost na zaposlenega v gradbeništvu je med krizo močno padla, v letu 2009 se je znižala za 15,5 odstotka, lani pa še za dodatnih 14,4 odstotka.
Sprehod skozi nedavno zgodovino pokaže, da bi bila lahko že pred leti, kljub izjemno visoki rasti gradbenega sektorja, razmeroma počasna rast dodane vrednosti razlog za resno zaskrbljenost. Danes s 26.500 evri na zaposlenega krepko zaostaja tudi za slovenskim povprečjem, ki znaša 33.200 evrov. Po mnenju Jožeta Renarja, direktorja Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala (ZGIGM), lahko gradbena panoga uspešno povečujejo dodano vrednost ob dolgoročnih stabilnih razmerah na trgu, ki pa jih v Sloveniji ni, kar je eden od razlogov, da je panoga v izjemno težkem položaju.
Zaprtost gradbenih trgov in pomanjkanje investicij
Pomembno je tudi dejstvo, da so gradbeni trgi izjemno zaprti, tako v EU kot tudi
Medtem ko je obseg realnega poslovanja gospodarstva v letu 2009 padel za 21,6, lani pa za 16,9 odstotka, se letos obeta nekoliko nižji, od pet- do sedemodstotni padec. Med razloge za dodatno krčenje aktivnosti spadajo predvsem velika zadržanosti komercialnih investitorjev do vlaganja v Sloveniji in izjemno nizke investicijske aktivnosti države na infrastrukturnih objektih, ki praktično vse po vrsti močno zamujajo. "Žal vzrok za to ni samo pomanjkanje investicijskih sredstev, ampak predvsem pomanjkanje načrtnih aktivnosti tudi pri izvedbi tistih projektov, kjer je interes kapitala za njihovo izvedbo velik."
Visoka plačilna nedisciplina
Ob vseh težavah ostaja plačilna nedisciplina stara znanka gradbeništva, ki je eno od petih dejavnosti, v kateri več kot deset odstotkov dolžnikov zamuja vsaj tri mesece s poravnavo dolga bankam. O znatno višjih odstotkih govorimo, ko se ozremo po dolgovih med podjetji. Februarja je bilo med neplačniki 1368 gradbenih podjetij in 2205 samostojnih podjetnikov in obrtnikov, ki so skupno imeli 150 milijonov evrov neporavnanih obveznosti, kar predstavlja skoraj tridesetodstotni delež vseh dolgov podjetij v Sloveniji.
jan.bratanic@dnevnik.si
