Kot je še zapisano v podatkovni bazi IAEA, se je elektrarna po petkovem potresu ustavila, "zatem pa je stopnja radioaktivnosti na območju nuklearke presegla mejno vrednost". Današnje eksplozije omenjeno poročilo ne omenja.

Doslej najhujša jedrska nesreča v kakem reaktorju zahodnega tipa se je 28. marca 1979 pripetila na ameriškem Otoku treh milj. Po vrsti napak je prišlo do pregrevanja reaktorja in sredica se je začela taliti. Posledica je bilo močno radioaktivno sevanje v notranjosti elektrarne, ki pa je ostalo omejeno na njeno notranjost in prebivalstvo ni bilo ogroženo. Ta nesreča je dosegla peto stopnjo na lestvici INES.

Doslej najhujša jedrska nesreča v zgodovini se je pripetila 26. aprila 1986 v nuklearki v ukrajinskem Černobilu. Eksplodiral je četrti reaktor in v ozračje se je sprostila ogromna količina radioaktivnih snovi. To nesrečo, v kateri je umrlo 25.000 ljudi, radioaktivno sevanje pa je onesnažilo tretjino Evrope, so ocenili z najvišjo, sedmo stopnjo.

Eksplozija ni poškodovala reaktorja in zadrževalnika v Fukušimi

Eksplozija v japonski nuklearki Fukušima 1 ni poškodovala jedrskega reaktorja in zadrževalnika, je zatrdila japonska vlada. Kot še poroča francoska tiskovna agencija AFP, se je radioaktivno sevanje v okolici elektrarne po eksploziji znižalo. Japonski premier Naoto Kan je obljubil, da bo storil vse za zavarovanje zdravja ljudi.

Predstavnik japonske vlade Jukio Edano je zatrdil, da v eksploziji ni prišlo do pomembnejšega uhajanja radioaktivnih snovi v okolje. Zatrdil je še, da se po dogodku znižujeta tako radioaktivno sevanje kot tudi tlak v reaktorju. Da bi znižali tlak, so iz reaktorja danes v ozračje izpustili nekaj pare, s tem pa tudi nekaj radioaktivnosti.

"Ugotovili smo, da ni prišlo do eksplozije znotraj jeklenega zadrževalnika. Tudi betonski ovoj je nepoškodovan," je pojasnil Edano. Napovedal je še, da nameravajo reaktor zdaj hladiti z morsko vodo.

Premier Kan je na današnji novinarski konferenci izrazil zaskrbljenost nad razmerami v nuklearki. Ljudi, ki živijo v bližini, je pozval, naj ohranijo mirno kri. "S sprejetjem odločnih ukrepov bomo storili vse, kar je v naši moči, da nihče ne bo imel zdravstvenih težav," je dejal.

Petkov potres je japonski premier označil za "nacionalno katastrofo brez primere". Japonce je pozval, naj združijo sile pri odpravljanju posledic opustošenja.

V tujini so se na dogajanje v japonski nuklearki odzvali z zaskrbljenostjo. Nekatere vlade so sklicale krizne sestanke, med drugim nemška in avstrijska. Nemška kanclerka Angela Merkel je za zvečer po sestanku napovedala izjavo za javnost.

Tudi Evropska unija se je odločila sklicati sestanek jedrskih strokovnjakov iz držav članic. Kot je napovedal evropski komisar za energijo Günther öttinger, se bodo v začetku prihodnjega tedna v Bruslju pogovarjali o morebitnih posledicah eksplozije v japonski nuklearki.

Mednarodna agencija za jedrsko energijo je medtem sporočila, da so jo japonske oblasti obvestile o eksploziji na reaktorju, vendar podrobnosti še niso izvedeli. Francoski jedrski strokovnjaki so sicer za AFP dejali, da je šlo očitno za "kemično eksplozijo, povezano s prisotnostjo vodika", ne pa za jedrsko eksplozijo.

Iz Rusije poročajo, da se stopnje radioaktivnosti niso povečale, Združeni narodi pa so napovedali, da bodo v pomoč Japonski še danes tja napotili devet strokovnjakov. Med njimi sta tudi dva strokovnjaka za okolje.

Slovenija in Evropa zaradi težav v japonski nuklearki nista ogroženi

Slovenija in Evropa zaradi današnje eksplozije v japonski jedrski elektrarni Fukušima 1 po mnenju direktorja Uprave RS za jedrsko varnost Andreja Stritarja nista ogroženi. Kot je dejal za STA, se v elektrarni zaenkrat še zapleta, vendar verjame, da bodo zaplete rešili, saj se procesi ne odvijajo zelo hitro.

Stritar natančno z zapleti v omenjeni elektrarni, do katerih je prišlo po petkovem potresu in cunamiju, sicer ni seznanjen, kot kaže, pa imajo težave s hlajenjem enega od reaktorjev. Nimajo namreč dovolj elektrike za poganjanje črpalk, ki vodo poganjajo skozi reaktor in ga tako hladijo.

Prvo uro so Japonci sicer imeli agregate, s katerimi so nadomestili izpad elektrike, a so se ti nato ustavili. Zato je glavni problem, ki ga morajo rešiti, kako nadomestiti elektriko, domneva Stritar.

Na vprašanje, kolikšna je verjetnost večjega uhajanja radioaktivnih snovi, je odgovoril, da na srečo to ne poteka tako zelo hitro. "To je dogodek, ki se razvija več ur ali celo več dni. Upajmo, da jim bo uspelo nekako dobiti nadomestne vire energije, s katerimi bodo uspeli ohladiti sredico," je dejal.

Če ne bi nič ukrepali in nič ohlajali, bi se po njegovih navedbah reaktor oziroma sredica stalila, zaradi česar bi se nato lažje začela sproščati v okolje. Ob tem bi zagotovo prišlo do sproščanja radioaktivnosti v okolje. Kot je dejal Stritar, se gotovo trudijo in bodo našli načine, da bodo ta negativni razvoj dogodkov preprečili.

Povečano radioaktivno sevanje

Okoli elektrarne naj bi sicer že zaznali povečano radioaktivno sevanje. Stritar v zvezi s tem pojasnjuje, da so morali, kot je bilo slišati, znižati tlak v nekih posodah. To so storili tako, da so v zrak zavestno spustili nekaj pare, s katero je v okolje prišlo tudi nekaj radioaktivnosti. Gre za nezaželen, a načrtovan ukrep, ki preprečuje, da bi se stvari še poslabšale, je dejal Stritar. Kot sklepa, je zaznano povečano radioaktivno sevanje ravno posledica tega.

Evropa je po njegovih besedah predaleč, da bi bila ogrožena. Do nas lahko po ozračju v nekaj dneh pride samo kak atomček radioaktivnih snovi, ki ga bodo instrumenti komaj zaznali, na ljudi pa ne bo imel vpliva, je zatrdil Stritar.

Tehnologija v japonskih jedrskih elektrarnah je po njegovih besedah brez dvoma priznana kot najboljša na svetu. Gre za vrelovodne elektrarne, ki so poleg tlačnovodnih, kakršno imamo tudi pri nas, najpogostejši tip.

Eksplozije ne moremo primerjati s katastrofo v Černobilu

Kot pojasnjuje, je treba sredici oziroma reaktorju odvajati toploto, ki jo sprošča, saj v nasprotnem primeru njegova temperatura raste. Ko temperatura zraste do točke taljenja, začne gorivo razpadati in ga je težje obvladati. Začne se namreč tudi uparjati in tako radioaktivne snovi lažje krožijo najprej znotraj elektrarne, slej ko prej pa najdejo tudi luknjo in se sproščajo v okolje.

Današnja eksplozija se po Stritarjevih besedah ne more primerjati z nesrečo v elektrarni v Černobilu, saj je šlo tam za drug tip elektrarne. V Černobilu je bila težava konstrukcijska napaka, zaradi katere se je moč elektrarne v hipu povečala za tisočkrat in je v hipu vse skupaj razneslo ter začelo uhajati v okolje, je pojasnil.

To je po njegovih trditvah pri tipu elektrarn, ki jih imajo na Japonskem in pri nas, praktično nemogoče. "V tem trenutku ne vidim načina, da bi do tega prišlo. Če bi že do česa prišlo, bi se to sproščalo zelo počasi. Ker so ljudje tam in se trudijo, računam na to, da jim bo uspelo te procese ustaviti, saj na srečo to niso hipni procesi," je dejal.

Japonski po potresu grozi še jedrska katastrofa: V nuklearki odjeknila eksplozija, radioaktivnost se povečuje

Japonska agencija za jedrsko varnost je sporočila, da je po današnji eksploziji v nuklearki Fukušima 1 "le malo možnosti, da bi prišlo do resnejših poškodb na jedrskem reaktorju", poroča japonska tiskovna agencija Kjodo.

Japonske oblasti so sicer po eksploziji območje evakuacije razširile z 10 na 20 kilometrov oddaljenosti od elektrarne. Kot dodaja francoska tiskovna agencija AFP, pristojne oblasti še vedno skušajo ugotoviti, zakaj je prišlo do eksplozije.

Tiskovni predstavnik vlade Jukio Edano je ljudi pozval, naj se kar najhitreje umaknejo z območja nuklearke in ostanejo mirni. Kot je dodal, gre "domnevno za zelo resno situacijo". Radioaktivno sevanje v okolici naj bi se sicer medtem nekoliko znižalo.

Strokovnjaki za jedrsko varnost in japonski mediji pozivajo ljudi na širšem območju nuklearke, naj ostanejo doma, zaprejo okna in ne uporabljajo klimatskih naprav. Prav tako odsvetujejo pitje vode iz pip.

Tistim, ki bi vendarle odšli ven, svetujejo, naj zaščitijo dihalne poti z mokrimi robci in si kar najbolj zaščitijo kožo, da ne bi bila izpostavljena zraku. Po nekaterih navedbah naj bi oblasti prebivalcem že začele deliti tudi tablete joda.

Družba Tokyo Power Electric, ki upravlja nuklearko, je sporočila, da so bili v današnji eksploziji ranjeni štirje delavci. Utrpeli so zlome in odrgnine, zdaj pa se zdravijo v bolnišnici. O tem, ali so bili morda izpostavljeni nevarnemu sevanju, za zdaj ni podatkov.

Preberite še članek iz tiskane izdaje Dnevnika: Potres in cunami morila na Japonskem

Japonske jedrske elektrarne imajo sicer zadrževalne prostore, ki naj bi tudi v primeru taljenja sredice preprečili uhajanje radioaktivnih snovi v okolje. Vendar za zdaj ni natančno znano, v kolikšni meri so bili ti v potresu poškodovani.

Težave s hlajenjem reaktorja imajo tudi v bližnji nuklearki Fukušima 2. Skupaj imata ti jedrski elektrarni pet jedrskih reaktorjev, ki so se po petkovem potresu samodejno ustavili. Do težav s hlajenjem je prišlo, ker sta nuklearki zaradi potresa in kasnejšega cunamija ostali brez električne energije.

Okoliške prebivalce so že pred eksplozijo evakuirali. Domove je moralo zapustiti 45.000 prebivalcev v desetkilometrskem pasu okrog jedrske elektrarne.

Rusko ministrstvo za izredne razmere je danes sporočilo, da pozorno spremlja stopnjo radioaktivnosti na ruskem daljnem vzhodu. "V povezavi z uhajanjem radioaktivnih snovi v japonski nuklearki smo okrepili nadzor radioaktivnega sevanja na območju Sahalina, Primorja, Kamčatke in Habarovska," so pojasnili. Vrednosti so sicer za zdaj normalne.

Zaradi razmer v Fukušimi se bodo na izrednem sestanku danes sešli tudi predstavniki avstrijskih ministrstev za zunanje zadeve, obrambo, zdravje in okolje ter predstavniki urada zveznega kanclerja, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Mednarodna okoljevarstvena organizacija Greenpeace je opozorila, da se Japonska sooča "z jedrsko krizo s potencialno uničujočimi posledicami", poroča AFP. "Kakršnokoli uhajanje radioaktivnih snovi v ozračje bi ogrozilo zdravje okoliških prebivalcev" je dejal predstavnik Greenpeacea Jan Beranek.

MZZ: Na območju eksplozije japonske nuklearke ni Slovencev

Na območju japonske nuklearke Fukušima 1, kjer je danes odjeknila eksplozija, ni slovenskih državljanov, so za STA potrdili na slovenskem zunanjem ministrstvu. Slovenska veleposlanica v Tokiu Helena Drnovšek Zorko se je po dogodku povezala z drugimi diplomatskimi predstavništvi in zbira podatke.

Kot so še pojasnili na MZZ, so že uspeli navezati stike z vsemi Slovenci, za katere vedo, da so bili v času potresa in cunamija, ki mu je sledil, na Japonskem. Še naprej pa skrbno spremljajo dogodke v državi, ki jo je potres hudo prizadel.

Japonsko so danes prizadeli novi potresi

Japonsko so danes malce pred poldnevom po krajevnem času prizadeli novi potresni sunki, po petkovem katastrofalnem potresu jakosti 8,9 stopnje po Richterju, vendar uvodoma ni bilo poročil o dodatni škodi ali žrtvah. Japonska je medtem razglasila izredne razmere za pet jedrskih reaktorjev v dveh elektrarnah, kjer so odpovedale hladilne naprave.

Novi potresni sunki, med katerimi je bil najmočnejši 6,8 stopnje po Richterju so, po poročanju tiskovne agencije AP prizadeli severovzhod države na skoraj istem mestu, kot petkov veliki potres, ki je povzročil 7 metrov visoke popotresne valove cunamija. Voda se je ponekod od obale razlila do 10 kilometrov v notranjost Japonske in odnašala pred seboj hiše, avtomobile in celo letala.

Po omenjenem velikem potresu so našteli skupaj najmanj 125 popotresnih sunkov. Do sobote zjutraj po srednjeevropskem času so oblasti uradno naštele 413 mrtvih, 784 pogrešanih in 1128 ranjenih ljudi. Poleg tega naj bi bilo v mestu Sendai še med 200 do 300 trupel, do katerih reševalci še niso prišli.

Japonska dobiva 30 odstotkov električne energije iz jedrskih elektrarn in sedaj zaradi pokvarjenih reaktorjev grozijo izpadi elektrike. V enem od reaktorjev elektrarne Fukušima se je temperatura znotraj povzpela 1000-krat višje od normalne, okrog reaktorja pa so izmerili osemkrat večjo sevanje, kot je normalno. Krog evakuacije so zato iz uvodnih treh kilometrov razširili na 10 kilometrov.