"Realnost je taka, da delovna mesta izginjajo, dela, zaposlitve in naloge pa se izvajajo na drugačen način kot v času industrijske dobe," pravi Lukšič. "Prostori za vstop mladih na trg delovne sile, ki so bili tradicionalno znani, izginjajo. Cela zahodna civilizacija pa tu ne najde stika z realnostjo, z novim načinom produkcije," je pojasnil za STA.
Kot je na seji povedala ena izmed avtorjev raziskave Mladina 2010 Marina Tavčar, iz raziskave izhaja, da so mladi zaskrbljeni zaradi svojega socialnoekonomskega položaja, ki se ga dobro zavedajo. Tako glede na pričakovanja mladih kot glede na dejanske podatke se je prelom med mladostniško in odraslo dobo premaknil v kasnejšo starost, kar velja tako za odločitev za starševstvo kot za zaposlitev ali odselitev od staršev, je poudarila.
Iz raziskave izhaja, da je bil v letu 2010 delež mladih zaposlenih za nedoločen čas precej nižji kot pred 10 leti. S približno 50 odstotkov se je zmanjšal na približno tretjino.
Izrazito se je povečal delež brezposelnih diplomantov, med ženskami pa bolj kot med moškimi, je poudarila Tavčarjeva. "Pred 10 leti se je zdelo, da so diplomanti s končanim terciarnim izobraževanjem zavarovani pred brezposelnostjo, vendar temu zdaj ni več tako," je dejala.
Člani sveta so se v razpravi ustavili zlasti pri vprašanju brezposelnosti med mladimi. Tako je Marko Funkl iz Študentske organizacije Slovenije izpostavil problem umetnega zniževanja števila brezposelnih mladih, saj se ti po njegovih besedah "fiktivno" vpisujejo na fakultete. Pristojne je pozval k resnemu pristopu pri reševanju problematike.
Raziskavo Mladina 2010 sta po naročilu urada za mladino opravila Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru in Interstat. Obsežna raziskava, ki jo je vodil Miran Lavrič, je zajela reprezentativni vzorec 1257 anketirancev v starosti med 15 in 29 leti, dodatno pa so opravili še 20 biografskih intervjujev z značilnimi predstavniki mladih v Sloveniji.
