Kot pravijo v OECD, je "vzdržna javnofinančna konsolidacija" ključna za okrepitev zaupanja mednarodnih vlagateljev v finančno stabilnost Slovenije.
OECD obenem pravi, da bo treba letos in prihodnje leto sprejeti dodatne ukrepe, dober začetek pa bi bil "odpovedati in ne zgolj predstaviti" odpravo plačnih nesorazmerij, ki presega kompenzacijo za nižje stopnje indeksacije v preteklih letih.
Obenem meni, da obstaja manevrski prostor za ukrepe tudi na prihodkovni strani, izpostavlja pa predvsem davek na nepremičnine.
Pokojninska reforma ni dovolj obsežna
Pokojninsko reformo, ki jo je sprejel DZ, nad njo pa visi Damoklejev meč referenduma, OECD ocenjuje kot korak v pravo smer, vendar pa je po njenem mnenju njen javnofinančni učinek glede na dolgoročne izzive, s katerimi se sooča Slovenija, premajhen. Zato je potrebna še bolj celovita reforma.
Glavnina priporočil OECD pa se veže na krepitev konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in odpravo neravnovesij, ki so se nakopičila pred krizo in katerih razreševanje trenutno zavira gospodarsko okrevanje.
Med ukrepi OECD omenja povečanje prožnosti trga dela, rast minimalne plače pa bi morala biti daljše obdobje vezana zgolj na gibanje inflacije, saj lanski občuten dvig minimalne plače po presoji organizacije lahko oslabi gospodarsko dejavnost. Obenem predlaga dvig učinkovitosti in koordinacije inovacijske politike ter ukrepe za povečanje tujih neposrednih naložb.
Med temi se omenja revizija trenutnih javnofinančnih spodbud za tuje vlagatelje in odprava administrativnih bremen (npr. pri pridobivanju gradbenega dovoljenja). Obenem predlaga, da bi podjetja v posredni državni lasti v večji meri kotirala na borzi.
Več denarja za šolstvo
Poročilo OECD se posebej loteva tudi izobraževalnega sistema, njihov glavni zaključek pa je, da bi bilo treba okrepiti financiranje visokošolskega sistema in obenem uvesti tudi šolnine skupaj s študijskimi posojili. Okrepiti bi bilo treba tudi podpore študentom za študij v tujini.
Istočasno pa bi bilo treba povečati učinkovitost porabe v osnovnem in srednjem šolstvu, saj so javnofinančni izdatki za to področje visoki, rezultati pa sorazmerno dobri.
