"Zdaj je čas, da Hrvaška preteče še zadnji krog pogajanj," je poudaril evropski komisar za širitev Štefan Füle. "Strinjam se s tistimi, ki pravijo, da Evropi ni treba dajati nikakršnih popustov, vendar pa ji tudi ni treba postavljati dodatnih ovir," je še dejal.

Madžarski zunanji minister Janos Martonyi je v imenu madžarskega predsedstva EU dejal, da je treba Hrvaško spodbujati, da izpolni vse cilje in obveznosti ter da izboljša, kar je dosegla doslej. "Bistveno je, da ohranimo ta zagon, da bi se pogajanja uspešno zaključila do konca junija oz. do konca našega predsedovanja," je še menil. Po njegovem mnenju je treba združiti prizadevanja za širitev, ki bi bila pozitivno sporočilo vsem v EU in izven nje.

"Če neka država naredi domačo nalogo, moramo tudi mi držati obljube," pa je izpostavil poročevalec za Hrvaško, poslanec iz Avstrije Hannes Swoboda. Po njegovih besedah se je izkazalo, da so se za diplomatsko mizo rešila vprašanja, ki bi nekoč lahko vodila celo v vojno. "Da, vsi skupaj želimo konec pogajanj junija, vendar pa Hrvaška, prosim izpolni še preostale naloge, še posebej na področju pravosodja in ladjedelnic," je Zagreb pozval Swoboda.

V razpravi so sodelovali tudi evropski poslanci iz Slovenije Ivo Vajgl (ALDE/Zares), Zoran Thaler (S&D/SD) in Jelko Kacin (ALDE/LDS).

Vajgl je v imenu skupine liberalcev (ALDE) dejal, da je bilo hrvaškega čakanja na članstvo "dovolj in preveč". Poudaril je, da bodo morali v Zagrebu v prihodnjih mesecih še marsikaj storiti, pri tem je med drugim omenil reformo pravosodja. Hrvaška vlada si po njegovem prepričanju zasluži priznanje za odločen nastop proti korupciji in kriminalu, treba ji je tudi dati priznanje za uspešnost pri vzpostavljanju prijateljskih odnosov s sosedi, hkrati pa jo vzpodbuditi k reševanju še odprtih vprašanj.

Thaler je oblastem v Zagrebu predlagal, naj vstopanje v EU izkoristijo za "odločen obračun s kulturo korupcije in kriminala" ter za zaščito kritičnih medijev in novinarjev. "Vstop Hrvaške v EU pomeni naš objem in ponujeno roko regiji Balkana," je še ocenil.

"Držite tempo, potrudite se," pa je Zagreb pozval Kacin. Hrvaški je želel obilo trdne volje, potrpljenja in vzdržljivosti, da dokonča reforme. Kaj bo mogoče, pa je po mnenju poslanca odvisno od vlade in od sodelovanja med koalicijo in opozicijo v saboru. Morebitni zamiki v dinamiki za Hrvaško ne bi imeli katastrofalnih posledic, za države Zahodnega Balkana na poti v EU pa bi bilo to zelo zelo slabo sporočilo, je še menil Kacin.

Bernd Posselt je v imenu Evropske ljudske stranke (EPP) pozval, da Hrvaški na poti v unijo ne bi več "postavljali umetnih ovir, kot se je to dogajalo v zadnjih letih" in k pošteni obravnavi Hrvaške. "Slovenija naj ne blokira več Hrvaške," pa je pozval Charles Tannock iz vrst konservativcev in reformistov (ECR).

Poslanka Tanja Fajon (S&D/SD) pa je po razpravi v sporočilu za javnost poudarila, da bodo prihodnji meseci za Hrvaško odločilni. Hrvaška mora po njenih besedah zagotoviti svobodo izražanja in medijski pluralizem.

Evropski parlament potrdil resolucijo o Hrvaški

Evropski parlament je s 548 glasovi za in 43 proti danes v Strasbourgu potrdil resolucijo o napredku Hrvaške na poti v EU, ki med drugim poziva hrvaško vlado k nadaljnji krepitvi administrativnih zmogljivosti za boj proti korupciji in spodbujanju kulture politične odgovornosti.

Dokument tudi pozdravlja prizadevanja za spremembe ustave, reformo pravosodja in tesnejše sodelovanje s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.

V razpravi, ki je potekala dopoldne, so evropski poslanci pohvalili napredek Hrvaške na poti v Evropsko unijo, obenem pa pozvali Zagreb, naj v prihodnjih mesecih izpolni še zadnje obveznosti v pristopnih pogajanjih. Kot glavna izziva za Hrvaško so izpostavljali poglavji o pravosodju in konkurenci ter sodelovanje s haaškim sodiščem.