EBRD obenem ocenjuje, da je Slovenija lansko leto zaključila z enoodstotno gospodarsko rastjo, med glavnimi tveganji na poti hitrejšega okrevanja gospodarske dejavnosti pa poleg nezadostno kapitaliziranega bančnega sektorja in težav s slabimi posojili navaja še počasen tempo strukturnih reform in sprememb v korporacijskem upravljanju družb.
EBRD za Slovenijo istočasno ugotavlja, da varčevalni ukrepi onemogočajo večji obseg javnofinančnih spodbud gospodarstvu in zavirajo rast domačega povpraševanja.
V skupini držav srednje in vzhodne Evrope, kamor EBRD uvršča tudi Slovenijo, je EBRD sicer v svoji januarski napovedi poleg Sloveniji znižala še napoved za letošnjo gospodarsko rast Litvi (s štirih na 2,5 odstotka). Vsem ostalim državam v skupini je ocene popravila navzgor, najbolj Estoniji (s 3,2 na 3,6 odstotka).
V povprečju naj bi skupina, ki vključuje še Hrvaško, Madžarko, Latvijo, Poljsko in Slovaško, letos zabeležila 3,2-odstotno gospodarsko rast, kar je 0,2 odstotne točke več kot v oktobrski napovedi.
Hrvaški BDP naj bi se letos po dveh letih upadanja popravil za 1,9 odstotka (+0,1 odstotne točke), Madžarska naj bi zabeležila dvoodstotno rast (+0,3 odstotne točke), Latvija 2,7 odstotno (+0,1 odstotne točke), Poljska 3,9 odstotka (+0,6 odstotne točke) in Slovaška 3,7 odstotka (+0,2 odstotne točke).
Kot poudarja EBRD, kažejo gospodarska gibanja v skupini dvojno sliko. Po eni strani Estonija, Slovaška in Poljska uživajo prednosti močnega izvoza in tesne povezanosti z Nemčijo, sorazmerno solidnih javnih financ ali velikega domačega trga v primeru Poljske.
Litvo in Latvijo še naprej bremenijo strogi varčevalni ukrepi, ki jih izvajata državi, pri madžarski pa veliko tveganje predstavlja dvom vlagateljev zaradi neverodostojne strategije javnofinančne konsolidacije. V primeru Hrvaške veliko tveganje predstavlja velika zadolženost zasebnega sektorja v povezavi z valutnimi tveganji.
Celotna regija, ki jo pokriva EBRD in zajema države od Srednje Evrope do Srednje Azije, bo letos v povprečju sicer zabeležila 4,2-odstotno rast, kar je 0,1 odstotne točke več kot v oktobrski napovedi, navajajo analitiki EBRD v najnovejšem poročilu o gospodarskih gibanjih.
Med velikim gospodarstvi v regiji bosta Turčija in Rusija zabeležili pet- oz. 4,6-odstotno rast, države jugovzhodne Evrope pa bodo po napovedih EBRD zabeležile 1,9-odstotno rast (+0,3 odstotne točke), od tega npr. Srbija triodstotno (+0,1 odstotne točke), Bosna in Hercegovina 2,2-odstotno, Črna Gora 3,1-odstotno (+0,6 odstotne točke) in Makedonija 3,2-odstotno (+0,9 odstotne točke).
