Ugibanja o vsebini obtožnice so sprožila hude napetosti v Libanonu, ki so minuli teden privedle tudi do padca tamkajšnje vlade. Ministri iz vrst Hezbolaha in njihovi zavezniki so v sredo odkorakali iz vlade premiera Saada Haririja, potem ko so ga več mesecev zaman pozivali, naj ne prizna posebnega sodišča ZN, češ da je del ameriško-izraelske zarote.
Obtožnico, ki jo je danes sodišču s sedežem v bližini Haaga predal tožilec Bellemare, bo sedaj preučil preiskovalni sodnik Daniel Fransen. Ta mora potrditi obtožbe, šele nato pa bodo lahko izdali morebitne zaporne naloge ali sodne pozive.
Sodnik naj bi za preučitev obtožnice potreboval od šest do deset tednov. Obtožbe bi nato lahko potrdil ali jih deloma ali v celoti ovrgel. Sojenje pa naj bi sledilo v štirih ali šestih mesecih po potrditvi obtožnice, so danes povedali na sodišču.
Vsebina obtožnice je zaupna, bo pa o njenem pomenu v torek spregovoril sam Bellemare, so sporočili iz njegovega urada, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Posebno sodišče so na prošnjo Libanona ustanovili leta 2007 z resolucijo Varnostnega sveta ZN. Njegova naloga je odkriti in soditi odgovornim za umor Haririja, ki je bil v eksploziji avtomobila bombe v Bejrutu skupaj s še 22 ljudmi ubit 14. februarja 2005. Sedanji premier Saad Hariri je njegov sin.
Umor Haririja je v Libanonu sprožil politično krizo. Ta je posledično vodila do umika sirskih sil, ki so bile v Libanonu navzoče 29 let.
V zadnjih mesecih so se krepila ugibanja, da bo obtožnica tožilca posebnega sodišča krivdo za umor pripisala Hezbolahu. Vodja tega proiranskega Hezbolaha Hasan Nasralah je v nedeljo sporočil, da se bo njegova skupina "branila" pred morebitnimi obtožbami. Hezbolah je sicer že v preteklosti sporočal, da bo "odsekal roke" vsakemu, ki bo poskušal aretirati katerega izmed njegovih članov.
