Podatkov sicer še ni na spletnih straneh WikiLeaksa, so pa že dodobra razburkali predvsem švicarske oblasti, ki že iščejo Elmerja zaradi kršenja strogih švicarskih pravil o varovanju bančnih podatkov. V sredo naj bi ga čakalo zaslišanje v Zürichu, navaja ameriška tiskovna agencija AP.

Elmer je bil uslužbenec banke Julius Baer, ene največjih švicarskih zasebnih bank, od koder so ga odpustili leta 2002. Osem let je deloval na Kajmanskih otokih, znani davčni oazi v Karibih, zdaj pa želi, da bi svet izvedel resnico o denarju, ki se skriva na tamkajšnjih računih. "Mislim, da imam kot bankir pravico, da se postavim proti nečemu, kar je narobe," je dejal na novinarski konferenci.

Ni sicer povedal, kdo vse naj bi bil omenjen med podatki. Prav tako ni želel pojasniti, koliko oseb se skriva med podatki, ki jih je predal WikiLeaksu. Nakazal je le, da je na seznamu kakih 40 politikov, pa tudi poslovnežev in drugih iz Velike Britanije, ZDA, Nemčije, Avstrije, Azije "in drugod", poroča nemška tiskovna agencija dpa.

"Bil sem tam, opravljal sem to delo, vem kako poteka vsakodnevni posel. Vem, koliko stvari se dokumentira in koliko ne," je dejal Elmer. "Sem proti sistemu. Vem kako sistem deluje. In hočem, da družba ve, kako ta sistem deluje, ker je škodljiv za našo družbo," je dodal, kot poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Podatke predal pred očmi javnosti

Elmer je podatke predal javno kar Assangeu v Frontline klubu v Londonu, ki velja za britanski štab WikiLeaksa. To je bil tudi eden redkih javnih nastopov Assangea, ki na podeželskem posestvu zunaj Londona čaka na 7. februar, ko ga bo sodišče znova zaslišalo glede švedske zahteve po izročitvi. "Prišel sem, da ga podprem," je dejal Assange in pohvalil Elmerja za pogum. "Ima kar nekaj pomembnih stvari za povedati," je dodal.

Dodal je sicer, da se v WikiLeaksu trenutno ukvarjajo predvsem z objavo 250.000 ameriških diplomatskih depeš. Zato bi bili Elmerjevi podatki lahko objavljeni šele čez nekaj tednov. A hkrati je Assange zagotovil, da bodo "te informacije obravnavali kot vse druge" in da bodo popolnoma objavljene.

Leta 2008 je nekdanji uslužbenec največje banke v Liechtensteinu nemški tajni službi za pet milijonov evrov prodal podatke o imetnikih tajnih računov v tej alpski davčni oazi, ki so jih nato nemške oblasti uporabile za iskanje davčnih utajevalcev.

Lani so nemške oblasti na podoben način za 2,5 milijona evrov dobile tudi podatke o imetnikih računov v Švici, kar je povzročilo tudi prepir med državama. Nemčija pa je na podlagi teh podatkov od imetnikov iztisnila za 1,6 milijarde evrov neplačanih davkov, je poročal nemški tednih Der Spiegel.