Za to naj bi največje domače gradbeno podjetje potrebovalo pet let. To pomeni, da bi moralo v tem obdobju za preživetje in poplačilo dela obveznosti izpeljati za okrog 700 milijonov evrov poslov, kar za več kot trikrat presega njegovo letošnjo realizacijo. Zdaj tudi uradno insolventni SCT je včeraj napovedal tudi "možno dokapitalizacijo s strateškim partnerjem iz tujine", racionalizacijo poslovanja, "ugasnitev" več hčerinskih podjetij in posledično nova odpuščanja.

"Del zaposlenih iz insolventnih hčerinskih družb se bo imel ob uspešnem postopku prisilne poravnave možnost ponovno zaposliti v skupini SCT. Dejstvo pa je, da se bo število zaposlenih v skupini moralo prilagoditi stanju v gradbeništvu v Sloveniji, kjer v tem trenutku in tudi v prihodnje ni na vidiku nobenih novih investicijskih projektov," so včeraj sporočili iz SCT.

Usoda gradbenega podjetja, katerega korenine segajo v leto 1947, je tako v rokah bank upnicah. Te so do skupine SCT domnevno izpostavljene v skupni višini okrog 200 milijonov evrov, pri čemer v največji meri z garancijami, ki so jih podjetjem iz skupine izdajale pri posameznih projektih. Po neuradnih informacijah so v SCT bankam, na čelu z NLB, če te ne bodo zadovoljne s pogoji prisilne poravnave, ponudili tudi načrt B, ki naj bi vključeval 50-odstotno poplačilo obveznosti, a v dvakrat daljšem časovnem obdobju, torej v desetih letih. Banke so sicer do zdaj zavračale vse predloge SCT za dogovor o poravnavi obveznosti mimo sodišča.

Četudi bodo banke zelo verjetno že v prvi fazi, torej še pred glasovanjem o "prisilki", zahtevale odhod dolgoletnega prvega moža SCT Ivana Zidarja iz upravnega odbora družbe in njegovo razširitev, se SCT tudi v tem primeru ne bi uspel znebiti Zidarjeve "sence". Poleg tega, da je prek SCT Holdinga še vedno večinski lastnik SCT, bo obdržal vpliv tudi v podjetju, ki ga SCT v teh dneh ustanavlja z avstrijskim Porrom in prek katerega naj bi izpeljal nekatere projekte. Eden od dveh zastopnikov podjetja, v katerem bo imel SCT polovični lastniški delež, bo namreč Zidarjev zet Renato Strojko.

Tudi zato (si) bodo banke zelo verjetno že v kratkem morale odgovoriti na vprašanje, ali so pripravljene za razliko od sanacij v nekaterih drugih podjetjih ob SCT reševati tudi njegove dosedanje lastnike, med katerimi je daleč največji prav Zidar. Njegov nadaljnji obstanek na vrhu SCT bi povečal tudi tveganje, da bi podjetje zaradi odločitve sodišča v Münchnu, ki je Zidarja oktobra obsodilo zaradi podkupovanja (sodba je postala pravnomočna 4. novembra), "izviselo" na nekaterih javnih razpisih.

"Med razlogi za izločitev so lahko tudi pravnomočne obsodbe zastopnika podjetja, ki se poteguje na razpisu, če gre za kazni iz poslovanja tega podjetja in kazniva dejanja, povezana z gospodarskim kriminalom in korupcijo," nam je včeraj pojasnil podpredsednik računskega sodišča Tomaž Vesel. Po slovenski zakonodaji o javnem naročanju mora naročnik iz postopka javnega naročanja izločiti vsakega kandidata ali ponudnika, če je bil le-ta ali njegov zakoniti zastopnik, če gre za pravno osebo, pravnomočno obsojen zaradi podkupovanja. Po dostopnih podatkih sicer sodišče v Münchnu ni obsodilo SCT kot pravne osebe.

primoz.cirman@dnevnik.si