Bankam zmanjkuje potrpljenja do Zidarja
Precej slabo naj bi SCT kazalo tudi v pogovorih z bankami upnicami. Te po naših informacijah niso naklonjene dogovoru o tako imenovani prostovoljni poravnavi obveznosti, saj naj bi ga SCT pogojeval z odpisom precejšnjega dela dolgov. Predstavniki bank upnic naj bi sicer že v začetku tedna SCT pozvali, naj na okrožno sodišče vloži predlog za prisilno poravnavo družbe, v okviru katere bi vodstvo na čelu z Ivanom Zidarjem pripravilo tudi program sanacije in zmanjšanja števila zaposlenih ter obsega skupine.
Na več vprašanj, ali in kdaj bodo vložili predlog prisilne poravnave, nam v SCT v dveh dneh niso odgovorili. Prav tako nismo uspeli izvedeti, ali bo SCT dobaviteljem in neplačanim podizvajalcem ponudil pretvorbo deležev v delnice podjetja. Iz krogov blizu družbe pa je mogoče slišati, naj bi Zidar še pred "prisilko" vložil predlog za stečaj še nekaterih hčerinskih podjetij, s čimer bi se skušal izognil plačilu odpravnin njihovim zaposlenim. Na okrožnem sodišču v Ljubljani so sicer do včeraj prejeli le predlog za stečaj družbe SCT Obrati, ki ima 245 zaposlenih.
Radićeva: O poslu SCT v Rusiji ne vemo ničesar
V SCT včeraj prav tako niso potrdili poročanja nacionalnega radia, da bo Zidarjeva družba v Rusiji sodelovala pri 3,8 milijarde evrov vredni gradnji objektov za olimpijske igre v Sočiju. "V preteklih nekaj dneh so bili v Sloveniji in v SCT ruski predstavniki, s katerimi so se nadaljevala dogovarjanja o teh poslih, katerih pridobitev bi pomenila polno zapolnitev gradbenih kapacitet za SCT kot tudi za celotno slovensko gradbeno operativo. V tem trenutku ne moremo dati podrobnejših informacij o samem poslu, saj dogovori še potekajo in se jih šteje za poslovno skrivnost," so včeraj sporočili iz SCT.
VIDEO: Samo SCT ima v državi odprtih več kot 60 gradbišč: Most pri Cukrarni leto kasneje
Z novico o "rešilnem" ruskem poslu je povezanih več vprašanj, kar dopušča možnost, da je v njenem ozadju pritisk na banke, vlado in javnost. O projektu, ki po vrednosti za več kot trikrat presega načrtovan posel SCT v Libiji, namreč ni bilo govora ob novembrskem obisku predsednika republike Danila Türka in ministrice za gospodarstvo Darje Radić v Rusiji. "O omenjenih poslih SCT v Rusiji nismo obveščeni," so nam včeraj pojasnili na ministrstvu za gospodarstvo in dodali, da "tudi ni običaj, da bi nas podjetja o konkretnih poslih obveščala". Kljub temu so v SCT včeraj navedli, da "so pri svojih prizadevanjih za pridobitev dela na tujih trgih v interesu slovenskega gospodarstva deležni tudi ustrezne podpore gospodarske diplomacije".
Kako bo SCT prišel do garancije za posle v Rusiji?
Drugo vprašanje se nanaša na bančne garancije, s katerimi se je SCT zapletlo že v Libiji. O zapisanosti največjega slovenskega gradbinca pri bankah veliko pove podatek, da mu do predvidenega roka (17. december) ni uspelo pridobiti garancije za resnost ponudbe na razpisu za izvedbo gradbenih del na akumulacijskem bazenu hidroelektrarne Krško. Gre za dobrih 10 milijonov evrov vreden posel, ki sta ga državni podjetji Infra in Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) julija letos najprej oddali konzorciju dveh podjetij v lasti Darija Južne (CGP in Hidrotehnik), državna revizijska komisija pa je po pritožbi SCT odločitev o izboru izvajalca razveljavila. Na ponovljen razpis za gradnjo se je prijavilo devet ponudnikov.
Poleg tega, da iz dostopnih podatkov za zdaj ni mogoče razbrati, kolikšen del 3,8-milijardnega kolača bi pripadel SCT, je neznanka tudi, ali in kako bi največji slovenski gradbinec, ki zaradi neplačevanja podizvajalcev in dobaviteljev zamuja z deli na več gradbiščih v Sloveniji, lahko v relativno kratkem času "servisiral" dva milijardna projekta. Ali drugače: oziranje v Rusijo bi lahko pomenilo, da so se v SCT že sprijaznili, da s poslom v Libiji, pri katerem banke garancije pogojujejo z dokapitalizacijo SCT, in posledično tudi več deset milijonov evrov vrednim predujmom ne bo nič.
primoz.cirman@dnevnik.si
tomaz.modic@dnevnik.si
