Otroci, ki nimajo bratov ali sester, so zaradi tega v domačem okolju tudi manj telesno aktivni. Ključno naj bi bilo, da je družina do njih navadno preveč zaščitniška, edinčke pa prizanesljivi starši tudi prekomerno hranijo.
Razkritje je del analize enajst tisoč otrok, rojenih v začetku tega tisočletja. Študija je potekala pod vodstvom zavoda za šolstvo, ki je del univerze v Londonu, pokazala pa je neposredno povezavo med vedenjem staršev in težo otrok. Tudi otroci staršev, ki so redni kadilci, naj bi bili bolj podvrženi težavam s težo. „Starši so zelo pomemben dejavnik, saj je prekomerna telesna teža navadno družinska težava,“ pravijo izsledki raziskave.
„Prekomerna debelost v otroštvu se pojavi predvsem zaradi spodbud v domačem okolju, ne pa zaradi posameznika samega.“ Raziskovalci so proučevali predvsem prvih sedem let razvoja otroka. Poudarili so, da je potrebno že pri dojenčkih opazovati razvoj in ne smemo pozabiti na zgodnje ukrepanje v primeru debelosti. Tako preprečimo, da bi se ta stopnjevala.
Prav tako so dejali tudi, da je pri dekletih ta težava bolj prisotna kot pri dečkih. Skoraj ena od štirih deklet in le eden od šestih dečkov so pri tej starosti pretežki.
Dr. Alice Sullivan, glavna avtorica poročila, je dejala: „Ni jasno, ali je povečanje tveganja pri deklicah povezano s tem, da so manj telesno aktivne v primerjavi z dečki ali gre za preveliko zaščito s strani staršev, morda celo za kombinacijo obeh. Prav tako ne vemo, ali so edinčki manj aktivni, ker nimajo bratov in sester ali samo zaradi prizanesljivih staršev. Kakor koli, starši lahko zdaj vedo, kaj predstavlja tveganje za prekomerno telesno težo in v skladu s tem ukrepajo.“
