Rezultati raziskave so tako pokazali, da zdrava prehrana brez fizične aktivnosti še ne zagotovi normalne telesne teže.
Raziskovalci so spremljali težo otrok (starih devet in deset let), kako fizično aktivni so in kaj jedo. O življenjskih stilih otrok pa so povprašali tudi njihove starše. Najmlajše so še vprašali, kako pogosto jejo različno hrano – med kosilom in prigrizki.
Otroci s prekomerno telesno težo naj bi pogosteje pili sadne sokove kot njihovi „suhi“ vrstniki, slednji pa so pogosteje posegali po pijači z mehurčki in si lakoto preganjali s hamburgerji, klobasami, piškoti, pizzami in sladkarijami. Raziskovalci so namignili, da so starši otrok s prekomerno telesno težo bolj pozorni na njihovo prehrano kot starši vrstnikov, ki imajo normalno telesno težo.
„Pozitivno se mi zdi, da starši pri otrocih promovirajo zdravo prehrano. Vendar pa je glede na količino zdrave prehrane potrebno določiti tudi čas fizične aktivnosti. Debelost postaja pereč problem, ki pušča posledice na tako na psihi kot na telesu,“ je ob tem dejala profesorica Anne Lise Brantsaeter.
Raziskovalci so še ugotovili, da imajo starši otrok s prekomerno telesno težo pogosto tudi sami težave z odvečnimi kilograme. „K debelosti prispeva več faktorjev, zato je pomembno, da svetujemo tako otrokom kot tudi staršem,“ je dodala Brantsaeterjeva.
John Speakman trdi nasprotno, saj je s svojo raziskavo za debelost okrivil vnos večje količine kalorij v telo. Ugotovil je, da se raven fizične aktivnosti v zadnjih 25 letih ni bistveno spremenila, medtem ko se je teža ljudi precej dvignila. Speakman je ugotovil, da je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja moški na dan porabil 1380 kalorij – tako kot danes, ženska pa 950 kalorij. Največ razlik je opazil glede vnosa kalorij v telo – ta naj bi se zvišal za tretjino, saj danes ljudje čez dan zaužijejo kar 3500 kalorij.
