Irska vlada je v nedeljo po več tednih negotovosti tudi uradno zaprosila EU in Mednarodni denarni sklad (IMF) za pomoč. "Slovenija pozdravlja zaprosilo in se je v duhu solidarnosti pripravljena nanj odzvati v okviru skupnih mehanizmov, ki obstajajo," je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal Pahor.

Poudaril je, da ne gre niti za odhodek iz državnega proračuna niti za posojilo. Gre za poroštvo, ki bi zapadlo v izplačilo le v primeru, da Irska sama ne bi bila sposobna vrniti posojil, je dejal. Mitja Mavko z ministrstva za finance je ob tem pojasnil, da poteka pomoč Grčiji v obliki posojil, pomoč Irski pa bo imela obliko poroštev preko mehanizma za zagotavljanja stabilnosti v območju evra, ki v času grške krize še ni obstajal.

Končna višina pomoči Irski sicer še ni določena, zato je omenjena višina jamstva le groba ocena, je povedal Pahor. Irska naj bi po ocenah tamkajšnjih oblasti potrebovala nekaj manj kot sto milijard evrov, od česar se bo največji del verjetno zagotovil iz mehanizma za zagotavljanje stabilnosti v območju evra, eno tretjino bo prispeval IMF, pomoč pa so obljubile tudi nekatere države izven območja evra.

Pahor je ob tem dejal, da je za interes Slovenije in blaginjo slovenskih državljanov pomembno pomagati državam, ki so se znašle v krizi. "Slovenska vlada dela vse, kar je v njeni moči, da Slovenijo počasi, a zanesljivo vodi iz krize," je zagotovil. Smo na poti okrevanja, a na tej poti ne gre vsem državam enako uspešno. "Nekatere nasedajo tudi na čereh," je ugotovil in ponovil, da s pomočjo vladam drugih držav v območju evra pomagamo h krepitvi evra.

"Če bomo to krizo prešli, bo evro ostal trdna valuta," je zagotovil in dodal, da si tudi Slovenija želi imeti valuto, v katero verjame in s katero lahko dobro gospodari. "Evro je taka valuta, je pa zdaj na nekaterih prej nepredvidljivih zgodovinskih preizkušnjah, ki jih mora preživeti. Eden od teh načinov je medsebojna pomoč med članicami," je prepričan premier.

Pahor je potegnil tudi nekaj vzporednic med Irsko in Slovenijo. Javnofinančni primanjkljaj Irske je konec leta 2009 dosegel skoraj 14,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), javni dolg pa 65,5 odstotka BDP, medtem ko je javnofinančni primanjkljaj Slovenije po Pahorjevih besedah lani znašal 5,8 odstotka BDP, javni dolg pa 35,4 odstotka BDP.

Medtem ko se bo javnofinančni primanjkljaj na Irskem letos povzpel na 32 odstotkov BDP, bo državni proračun za prihodnji dve leti, ki ga je prejšnji teden sprejel DZ, Sloveniji po Pahorjevih besedah omogočil, da se bo do leta 2012 prebila skozi okrevanje in znižala primanjkljaj na 3,5 odstotka BDP. To je po njegovih besedah nujen ukrep, če bomo želeli ostati v skupini držav, ki najhitreje okrevajo.

Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari je ob tem pojasnil, da je pretirano živahna gospodarsko rast med letoma 2005 in 2008 države v Evropi prizadela v različni meri. "Tiste, ki so obdobje visoke rasti izkoriščale za naložbe v tehnološki razvoj in izvozne trge, so danes v boljšem položaju kot tiste, ki so predvsem podpirale domačo potrošnjo, ki se je izkazala skozi gradbeno in nepremičninsko dejavnost," je povedal.

V takšne težave sta po Gasparijevih besedah zašli predvsem Španija in Irska kot "najbolj očitna primera", v Sloveniji pa lahko te težave spremljamo v manjši meri in predvsem v gradbeništvu. "Te države bodo zaradi tega plačale visoko ceno za normalizacijo svojih gospodarstev," je dejal minister in pojasnil, da je aktivnost EU in evro območja usmerjena predvsem v to, da bo Irska kot država ostala solventna.

Gaspari je opozoril, da EU potrebuje mehanizem za reševanje sistemskih tveganj, ki bo zapisan, zato da bodo pravila znana vsem in da se bodo subjekti na trgu v primeru težav odzivali drugače. "Danes je reakcija zelo preprosta - čakajo, da se problem zgodi, ko se problem zgodi, pritisnejo na EU oziroma evro območje in to reagira s pomočjo posamezni državi," je pojasnil minister, ki upa, da je irski primer zadnji.