Policisti se z najbolj razvpitim bančnim ropom na slovenskih tleh še vedno intenzivno ukvarjajo. Delovna skupina, v kateri so kriminalisti, tehniki in analitiki, dnevno izvaja operativne naloge. Tako zagotavljajo na generalni policijski upravi, kjer o dosedanjih izsledkih seveda molčijo. Če bi se pred javnostjo na primer hvalili, da osumljencem "dihajo za ovratnik", bi si naredili veliko škodo, saj tudi osumljenci - tudi če so tujci - najbrž berejo časopise.
Roparji naj bi bili sicer trije. Dva - oborožena s kratkocevnima puškama heckler - sta na predvečer dneva mrtvih okoli 23. ure onesposobila varnostnika SKB banke in alarmne naprave ter se lotila vlamljanja v sefe. Kasneje se jima je pridružil še tretji pajdaš, s katerim sta naslednjega dne okoli šestih zjutraj izginila v jutro. Med begom so se znebili avtomobila, pot pa so najverjetneje nadaljevali na Hrvaško. Roparji so po mnenju nekaterih strokovnjakov najverjetneje tujci z bogato kriminalno preteklostjo, ki pa so se morali na rop temeljito pripraviti. Za to so skoraj zagotovo potrebovali notranjega obveščevalca, saj so imeli vse potrebne podatke o možnem načinu vstopa v banko, organizaciji fizičnega varovanja, dometu tehničnega varovanja, lokaciji bolj zanimivih sefov ter o slabi pokritosti zunanjih kamer na okoliških objektih.
"Nedvomno so storilci imeli notranjega informatorja, ki ga policiji ni uspelo odkriti, ali pa ga je, vendar ni odkrila izvajalcev. V takih primerih ne gremo v realizacijo (na primer aretacijo enega izmed osumljencev, op.p.), ker ni verjetno, da bo informator izvajalce izdal, prijetje pa bi izvajalce le opozorilo na previdnost," nam je pojasnil dr. Anton Dvoršek s fakultete za varnostne vede. Kriminalci se pomoči "zunanjih sodelavcev" namreč nikakor ne branijo, hkrati pa jih znajo dovolj dobro motivirati in hkrati tudi zastrašiti, da z njimi kasneje nimajo težav. "Roparji, vlomilci in tatovi vozil, ki ocenijo, da bi se splačalo napasti dobro varovan objekt, se povežejo z usposobljenimi elektrikarji, varilci, orodjarji in drugimi. Za primerno plačilo jih angažirajo, da nevtralizirajo tehnično zaščito varovanega objekta. Takšnih na trgu ni težko najti za enkratni ali večkratni angažma. Po dejanju jih izplačajo in jim zagrozijo, da jih bodo skrajšali za glavo, če ne bodo tiho," nam je način novačenja takšnih in drugačnih "mojstrov" opisal Dvoršek, ki sicer meni, da roparji niso iskali gradiva za izsiljevanje ali kompromitacijo, temveč jih je gnala predvsem želja po denarju in dragocenostih.
Pri tem so bili sicer presenetljivo izbirčni, saj so po pričevanju enega izmed lastnikov sefov, ki je imel priložnost v živo videti razdejanje, ki so ga roparji pustili za seboj, v prostorih banke pustili ležati na tleh ogromno dragih kamnov, zlatnine, šope bankovcev po petsto evrov in druge dragocenosti. "Na videz je bilo vse skupaj kot smetišče najbogatejšega človeka na svetu," je eden izmed lastnikov sefov za Nedeljski dnevnik takrat nazorno opisal "ostanke", ki so jih za seboj pustili roparji.
