Kriminalistov petkovo "odkritje" obrambe, da naj bi kriminalist Robert Slodej prevaral tožilstvo in sodišče, da je izdalo odredbo o prisluškovanju enemu od osumljencev, "ni posebej presenetilo", je v današnjem sporočilu zapisal predsednik društva Jakob Demšar.
Dokazov, ki so pridobljeni z uporabo prikritih preiskovalnih metod, npr. posnetih pogovorov med osumljenci, po njegovih navedbah namreč na sojenju skoraj ni mogoče ovreči, tako da obrambi ostane možnost problematiziranja načina pridobitve teh dokazov. To je uporabila tudi obramba v primeru Čista lopata, dodaja Demšar.
"Preseneča pa nas dejstvo, da se pri tem poskuša diskvalificirati posameznega kriminalista, ki je sodeloval v predkazenskem postopku. Obramba seveda lahko problematizira ustreznost ocene dokaznega standarda, ki je bila podlaga za pridobitev ustrezne sodne odredbe, ni pa korektno, da poskuša to prikazati na način, ko je vse skupaj odvisno le od enega kriminalista, čeprav so v postopku zbiranja in preverjanja podatkov sodelovali številni kriminalisti, državni tožilci in preiskovalni sodnik," so zapisali v društvu.
Pravijo, da so informacije od policijskih informatorjev lahko nezanesljive, da pa niso nič bolj zanesljive njihove informacije, če jih zbere obramba in overi pri notarju. Poleg tega, dodajajo, je bila v tem postopku večina informacij pridobljenih iz drugih virov, ki so očitno prepričale državnega tožilca in preiskovalnega sodnika.
"Vemo, da se marsikateri sodni proces, na katerem se obravnavajo obtožbe za hude oblike gospodarskega kriminala, ne konča z obsodilno sodbo, kar slabi občutek o dobrem delovanju pravne države," menijo kriminalisti, ki pa so prepričani, da zato niso največji krivci kriminalisti, "kot bi lahko javnost sklepala iz izjav obrambe ob začetku razpletanja primera Čista lopata".
Društvo kriminalistov Slovenije še pravi, da v skladu z njihovimi načeli - da bodo "krepili občutek pripadnosti kriminalistični policiji in se zavzemali za krepitev ugleda kriminalistov v družbi" ter da morajo "gojiti kult profesionalnosti in zakonitosti" - zavračajo poskuse, "ko se poskuša kriminaliste nekritično in enostransko 'pribijati na križ'".
Zagovorniki osmerice obtoženih v zadevi (Ivana Zidarja, Hilde Tovšak, Dušana Črnigoja, Tomaža Žiberta, Ivana Demšarja, Boruta Farčnika, Srečka Gabriča in Ivana Krofliča) so v petek na prvi obravnavi primera - v katerem jih tožilstvo obtožuje kaznivih dejanj prejemanja in dajanja daril ter nudenja pomoči k tema kaznivima dejanjema pri postopku javnega naročila za gradnjo kontrolnega stolpa na brniškem letališču - zahtevali izločitev po njihovem mnenju nezakonito pridobljenih dokazov in senata, nekateri zagovorniki pa so zahtevali tudi izločitev tožilke Brede Pogorelec.
Zidarjevi zagovorniki trdijo, da so dokazi zoper Zidarja pridobljeni na podlagi izsiljevanja kriminalista Slodeja, ki da je želel preganjati Zidarja, a za to ni imel dokazov, in je zato stopil v stik s tajnim policijskim sodelavcem. Temu naj bi povedal namišljeno zgodbo o Zidarjevih kriminalnih dejanjih, ki naj bi jo ta sodelavec posredoval nemškemu kolegu. Nemška policija naj bi nato zadevo posredovala slovenski, ta pa je sprožila postopek, ki je bil tudi podlaga za izdajo sodne odredbe o telefonskem prisluškovanju Zidarju. Zoper kriminalista Slodeja je sicer po besedah Zidarjevega zagovornika Boštjana Penka stekel kazenski postopek.
Zagovorniki preostalih obtoženih so bili zgroženi nad dokazi, ki jih je pridobila Zidarjeva obramba, in so se strinjali z izločitvijo dokazov in senata.
