Kljub stroškom, ki nastanejo z izvedbo referenduma (okoli štiri milijone evrov), je Zorn prepričan, da je nujen, saj naj bi s preoblikovanjem RTVS prišlo do komercializacije in privatizacije javnega servisa. Kot je znano, bi se morala RTVS po novem letu iz javnega zavoda preoblikovati v samostojno pravno osebo javnega prava posebnega kulturnega in nacionalnega pomena. Zorn se ob tem še sprašuje, zakaj bi morali državljani plačevati naročnino gospodarski družbi, ki sama ustvarja dobiček. "To je temeljna napaka. Nastal bo kaos, ki nas bo veliko stal," dodaja Zorn. Na zahtevo za razpis referenduma se je včeraj odzvala tudi kulturna ministrica Majda Širca, ki jo je poteza opozicijskih poslancev presenetila. "Finančne posledice statusnega preoblikovanja RTVS v številkah ne obstajajo, saj je za nas najpomembnejši razvoj javnega servisa. Očitki o komercializaciji in privatizaciji so posledica površnega branja zakona, morda tudi namernega. To ni politični projekt, rezultate Grimsovega zakona pa lahko vidi vsak gledalec," pravi Širčeva in dodaja, da se je o komercializaciji javnega servisa začelo govoriti že pred pripravo novega zakona.
Delovna skupina se je priprave novega zakona o RTVS lotila že lansko pomlad. Ob medijskih strokovnjakih so pri pripravi zakona sodelovali tudi pravniki z ljubljanske pravne fakultete. "Ta zakon ni nastal na hitro in ni avtorstvo enega človeka. Ko smo se posvetovali s pravniki, so nam dali vedeti, da je poseg v zakon o javnih zavodih potreben na vseh področjih. Na RTVS moramo ločiti tržno od javnega, saj zdajšnji zakon tega ne omogoča," meni Širčeva, medtem ko direktor direktorata za medije Vojko Stopar dodaja, da "preoblikovanje RTVS prav gotovo ne bo stalo tri ali štiri milijone evrov, kolikor bo stal ta referendum".
Kot je znano, je tudi predavatelj na ljubljanski pravni fakulteti prof. dr. Rajko Pirnat pred dnevi za Dnevnik dejal, da v takšnem preoblikovanju ne vidi nič posebnega in da so tovrstne statusne oblike že prisotne v slovenskem prostoru. "Referendum je povsem nepotreben. Zakon vsebuje tveganja za RTVS, vendar prednosti je več. Raje bi s stroškom referenduma vsem državljanom kupili digitalne pretvornike," meni generalni direktor RTVS Marko Filli. Dodajmo, da podpira referendum tudi zunajparlamentarna NSi, nasprotujejo pa mu SD, LDS, Zares in DeSUS, medtem ko so v preostali opozicijski stranki SLS prepričani, da je nov zakon o RTVS slab, vendar podpisov za vložitev referendumske zahteve niso prispevali, saj trenutno "to ni ključni problem v državi".
