Kot je uvodoma pojasnil svetnik Rajko Fajt, so pri zakonu o RTVS predvsem nejasnosti v zvezi s statusno ureditvijo.

"Delniška družba", ki se je pojavila v eni od prejšnjih verzij predlogov zakona, se zdaj samo skriva za drugim imenom, meni Fajt. Ob tem se je tudi vprašal, kako lahko samostojna pravna oseba pobira naročnino vsem, ki so priključeni na električno omrežje, ko pa so v Sloveniji še vedno sive lise, ki niso pokrite s televizijskim signalom. Predlagateljem veta se zdi vprašljiva še ureditev, po kateri zaposleni več niso javni uslužbenci.

Ministrica za kulturo Majda Širca odgovarja, da so osnovni cilji zakona večja avtonomija, depolitizacija, kvaliteten program in dobra javna služba. Za sedanji sistem to po njenih besedah ne drži, zato ga je treba spremeniti.

Novi zakon tako uporablja določila zakona o javnih zavodih, hkrati pa zakon uporabi tudi tiste dobre rešitve, ki veljajo za gospodarske družbe. V strokovni in pravni javnosti pomislekov glede zakona ni zaslediti, je dejala.

Očitek o komercializaciji neutemeljen

Očitek o komercializaciji po njenem mnenju izhaja iz površnega ali usmerjeno branega zakona, saj zakon določa sankcije za upravo v primeru neizpolnjevanja javne službe, ki mora tudi zagotavljati pokrivanje javnega interesa. Na očitek o privatizaciji pa ministrica odgovarja, da je edini ustanovitelj in lastnik RTVS država. Glede položaja zaposlenih je dejala, da se za njih ne bo spremenilo nič, dokler ne pride do nove kolektivne pogodbe. Sive lise v pokritosti pa RTVS po njenih besedah pokriva preko satelita.

Svetnik Andrej Rus veta ni podprl, saj je RTVS po njegovem mnenju potreben sprememb. Kot pravi, je nov zakon lahko tudi izhodišče za nadaljevanje reforme na področju javnega sektorja. Proti vetu je bil tudi svetnik Jože Mencinger, ki sicer meni, da je zakon slab, a ne verjame, da se da napisati boljšega.

Brez veta na zakon o nepremičninskem skladu

Svetniki prav tako niso izglasovali veta na zakon o javnem nepremičninskem skladu RS, po katerem bo z javnim premoženjem upravljal poseben sklad. Predlagatelji, devet svetnikov, zakonu nasprotujejo, ker je po njihovem mnenju v času krize ustanavljanje novih skladov neracionalno. Kot je opozoril svetnik Rastislav Jože Reven, v zakonu tudi manjkajo sankcije.

Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs pa poudarja, da je odgovornost vodstva omenjenega sklada določena v zakonu o javnih skladih, prav tako je obvezna vsakoletna revizija računovodskih izkazov. Po njenem mnenju bo tako na tem področju več transparentnosti, prostori, ki so v lasti države, pa bodo bolje izkoriščeni.

Tudi veta na spremembe zakona o davku na dodano vrednost (DDV), ki v slovenski pravni red prenaša vrsto direktiv s področja DDV, ni podprla večina svetnikov. Po mnenju interesne skupine delodajalcev se v primeru priprave tega predloga zakona kaže pristop, ko država prenaša svoje pristojnosti in ne samo odgovornosti na gospodarske subjekte, ker njene institucije, predvsem institucije nadzora, ne delujejo dovolj učinkovito.