Predsednik SAZU je med drugim menil, da se etika in človekove pravice najbolj učinkovito poučujejo na univerzi, toda le ob poprej pridobljenih moralnih opredelitvah. Povedal je tudi, da se v mednarodnih znanstvenih krogih krepi pomen etike. Ponekod v zadnjem času za doktorske kandidate uvajajo večtedenske seminarje o poklicni etiki, kajti "objaviti ali ne objaviti znanstveno spoznanje, je resno etično vprašanje." Kot je poudaril, je v prizadevanjih za bolj spoštljiv odnos do vrednot treba začeti pri učiteljih. "Predvsem bo treba okrepiti njihov ugled. Veseli me, da njihove plače niso tako slabe, zagotoviti jim bo torej treba le več ustvarjalne svobode."

Akademik dr. Janko Kos je opozoril, da že več kot dvajset let v šolstvu govorimo le o pravicah, zelo malo pa o dolžnostih; te so povezane z državljansko, nacionalno, kulturno identiteto. Težava je v tem, da je nacionalno in državljansko negovala predvsem slovenščina, ki tega ne počne več. Pri obravnavi nekaterih temeljnih slovenskih del v zadnjem triletju devetletke se učenci ubadajo le z literarnoteoretičnimi kategorijami, konteksta, v katerem so dela nastala, pa ne razumejo, je povedal. Bil je tudi zelo kritičen do učnih nartov, ki da so prepodrobni, enako tudi matura.

Mojca Škrinjar, nekdanja direktorica direktorata za osnovno šolstvo na MŠŠ in koordinatorica iniciative, v šoli pogreša "filozofsko podlago enosti". Nimamo ne programa OŠ ne programa gimnazij, ni domoljubja - šololjubja, ni spodbujanja radovednosti, ni zaupanja, je dejala. Prevladuje storilnostni vidik, pristojnosti med učitelji in starši niso razmejene. Politika pa ni v dveh letih nič storila glede velikih regijskih razlik v znanju. Te pa so velike, največje v Pomurju, in se morda še povečujejo, je na podlagi analiz nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) v OŠ povedal dr. Janez Bečaj. NPZ tudi vsako leto pokaže, da so naši otroci dobri, ko je treba obkrožati in pokazati faktografsko znanje, slabi pa, ko je treba oblikovati smiselne stavke, kaj razložiti, povezati.

"Deset najbolj iskanih poklicev v ZDA leta 2004 še ni obstajalo", je poudaril dr. Žiga Turk. Po njegovem se iz informacijske družbe levimo v "družbo smisla", v kateri bo pomembno sodelovanje, samostojno učenje, "ustvarjanje smisla", vrednotenje. Učitelji, je opozoril, še nikoli niso predstavljali tako majhnega deleža izobražencev, učenci pa se še nikoli niso tako veliko naučili zunaj šole. Nekdanji šolski minister in sedanji evropski poslanec dr. Milan Zver je bil najbolj kritičen do visokega šolstva, ki da je najšibkejši člen izobraževalne verige tako v Sloveniji kot v Evropi (dr. Jože Duhovnik je ob tem protestiral, da ljubljanska UL sodi med 3 odstotke najboljših univerz na svetu). Poudaril je, da je bolonjska reforma v krizi po vsej Evropi; ideja, da bi univerze postale bolj občutljive do potreb gospodarstva in družbe, se ni prijela.

Dr. Ivan Štuhec je med drugim poudaril, da bi civilna družba morala bolj dejavno oblikovati vrednotni konsenz, pri vključevanju religioznosti v javni prostor pa bi morali razlikovati, kaj je pristojnost države (le pravni okvir) in kaj javnosti.