Skupaj bi lahko zahtevali izplačilo 381,7 milijona evrov ali četrtino vseh sredstev, ki so bila konec minulega leta zbrana v PDPZ.

Priprave na zakonsko omejitev izplačil zbranih premij

"Dvig sredstev ni v skladu z osnovnimi cilji dodatnega pokojninskega zavarovanja," poudarja Andraž Rangus iz sektorja za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. A očitno je, da se na ministrstvu zavedajo tveganja oziroma mamljivosti, ki jo nekaj tisoč evrov predstavlja zavarovancem. Pripravljen je namreč predlog novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, po katerem bi lahko zavarovanec sredstva dvignil šele, ko bi že uveljavljal pravico do pokojnine iz obveznega zavarovanja. Dodatna omejitev bi bila še višina privarčevanih sredstev, ki za dvig ne bi smela presegati 3000 evrov.

Dvig lahko ogrozi sistem

Medtem ko na ministrstvu opozarjajo, da ni nujno, da bodo vsi zavarovanci izkoristili možnost izplačila, so v pokojninskih družbah manj optimistični. "Verjetnost dvigov je velika, ogrozi lahko celotno pokojninsko reformo iz leta 2000," meni Peter Krassnig, član uprave Skupne pokojninske družbe. Enako meni e predsednik uprave Pokojninske družbe A Peter Filipič, "če zakon tega ne bo preprečil".

V Skupni imajo nekaj manj kot 10.000 zavarovancev, ki bi prihodnje leto lahko skupaj dvignili 65 milijonov evrov ali petino vseh sredstev. Leto kasneje lahko izstopi več kot 24.000 zavarovancev s 110 milijoni evrov premij, kar bi sredstva prepolovilo. Množičnih dvigov ne pričakujejo v Prvi osebni zavarovalnici, kjer bi okoli 15.000 zavarovancev lahko dvignilo približno 50 milijonov evrov. Menijo, da bo zavarovance odvrnila visoka obdavčitev in možnost izgube pravic, je pojasnila vodja prodaje Maja Ivandič.

"Strah pred množičnimi dvigi in nenamensko porabo pokojninskih sredstev je realen in lahko izniči vsa prizadevanja in napore izvajalcev in države," pa menijo tudi v Kapitalski družbi, ki upravlja predvsem sredstva javnih uslužbencev. Prav bi bilo, tako v Kadu, da se v razpravo o nesmiselnosti predčasnih dvigov vključi tudi država.

Zakaj bi delodajalec varčeval za nov avto zaposlenega

Pokojninsko družbo A, kjer bi prihodnje leto 18.000 zavarovancev lahko dvignilo 108 milijonov evrov, so leta 2001 ustanovila slovenska podjetja, med njimi Petrol, ACH, Mercator, Lek, Luka Koper, Sava, SIJ, Talum in druga. Videti je, da so gospodarske družbe začele dvomiti o sistemu, ki dovoljuje dvig sredstev, ki so jih vplačevale svojim zaposlenim za "čim bolj udoben pokoj", enako meni Filipič. "Ni dolžnost delodajalcev zaposlene prepričati o nujnosti dodatnega pokojninskega zavarovanja in plačevati premijo, če bo porabljena za neki drugi namen," pravi in dodaja, da bo v tem primeru znaten del delodajalcev prekinil nadaljnje plačevanje premij. Strinja se Krassnig, ki meni, da je motivacija za delodajalce šibka. Da je delodajalec deležen olajšav (znižanje osnove za obračun davka na dobiček), mora biti v sistem vključenih več kot polovica zaposlenih, ob množičnem izstopu pa bi lahko ta delež padel pod polovico, kar pomeni, da bi izgubil vse olajšave, dodaja.

V družbi ACH, ki plačuje vsem zaposlenim premije v najvišjem deležu, to je 5,84 odstotka, kar letno znaša več kot 88.000 evrov, ocenjujejo, da je verjetnost dviga velika. Zaposleni v ACH bi lahko prihodnje leto skupaj dvignili nekaj več kot pol milijona evrov, odločitve, ali bodo tudi v primeru množičnega dviga premije plačevali naprej, pa v družbi še niso sprejeli. V družbi Adria Mobil, kjer je v dodatno pokojninsko zavarovanje vključenih 500 od skupaj 620 zaposlenih, družba pa jim plača pet odstotkov bruto plače, svojim zaposlenim svetujejo, naj še naprej sledijo osnovnemu namenu, varčevanju za dodatno pokojnino. "Ponovni vstop ne bo možen," dodajajo. V Petrolu plačujejo triodstotne premije za PDPZ 80 odstotkom vseh zaposlenih, odločitev o izstopu prepuščajo njim. Vsak zavarovanec se o sredstvih za čas po upokojitvi odloča sam, pravijo tudi v Leku, v Mercatorju, ki letno vplača 3,63 milijona evrov, pa opozarjajo, da bi bil dvig v nasprotju z namenom.

katja.svensek@dnevnik.si