Prek Rdečega križa Slovenije (RKS) in Slovenske karitas so do včeraj, tri dni po poplavah, po poročanju Žurnala24, zbrali le dobrih osem tisoč evrov. Do včeraj so na Rdečem križu Slovenije za žrtve poplav zbrali 2.877 evrov, na Slovenski karitas pa 5.662 evrov.

Peter Tomažič iz Karitasa je za Žurnal24 povedal, da lahko za zdaj denar za prizadete v poplavah nakazujejo le občani, ki imajo elektronski bančni račun. V naslednjih dneh bodo na voljo tudi položnice po župnijah, tako da pričakujejo večji priliv sredstev šele prihodnji teden. Strokovni sodelavec RKS Boris Plavšič pa je pojasnil, da razen na koprskem Rdeči križ položnic gospodinjstvom ne bo pošiljal.

Darovalci pa lahko pomagajo tudi na daritvenem oglasniku Podarimo.si. Odgovorni urednik Podarimo.si Miha Jereb je pojasnil, da je bila včeraj skoraj polovica vseh oglasov namenjena prizadetim v poplavah. Po njegovih besedah se je povečalo predvsem darovanje oblačil in obutve ter stanovanjske opreme, kar prizadeti v poplavah najbolj potrebujejo.

Rdeči križ že od nedelje prizadete oskrbujejo s hrano in najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami. Z razdeljevanjem hrane in čiščenjem pa oškodovancem pomagajo tudi prostovoljci Škofijske Karitas. Nekaterim družinam so poleg oblek in posteljnine priskrbeli tudi gospodinjske aparate in pohištvo. Iz sklada za naravne nesreče so zagotovili 35 tisoč evrov pomoči.

Slovenija lahko za pomoč v desetih tednih po nastali škodi zaprosi tudi Evropsko unijo, ki ima v ta namen pripravljen poseben solidarnostni sklad, vendar le v primeru, če bo škoda presegla 218 milijonov evrov, kar je 0,6 odstotka bruto družbenega proizvoda.

Za odpravo posledic poplav tudi sredstva iz državnega proračuna

Na ministrstvu za okolje in prostor glede na ocene nastale škode zaradi poplav, ki so prizadele Slovenijo, ocenjujejo, da bodo pri odpravi posledic izpolnjeni pogoji za uporabo sredstev državnega proračuna. Do sredstev za obnovo so upravičeni tudi državljani - lastniki objektov, namenjenih bivanju ali izvajanju dejavnosti.

Postopki po zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč bodo predvidoma stekli v štirih do petih mesecih oz. po sprejetju sanacijskega programa, saj je treba za izdelavo tega programa, kot so pojasnili v ministrstvu, izdelati in potrditi končno oceno nastale škode.

Na ministrstvu vse oškodovance oz. upravičence pozivajo, naj shranijo vsa dokazila o plačilu storitev oz. o nabavi materiala za odpravo posledic poplave na objektih. Posameznike bodo namreč ob pridobitvi nepovratnih sredstev iz državnega proračuna za obnovo objektov pozvali k predložitvi teh dokazil.

Sicer pa je v skladu, iz katerega država financira urejanje voda, po pisanju Financ letos na voljo 32,8 milijona evrov, ministrstvo pa ima letos na voljo 272 milijonov evrov. Za upravljanje in nadzor vodnih virov (v okviru ministrstva in Agencije RS za okolje) je predvidenih 39 milijonov evrov, proračunska rezerva in programi pomoči v primeru nesreč od ministrstva pa so bili v proračunu ocenjeni na 20 milijonov evrov.

Medtem časnik piše tudi o tem, da je v okviru tega ministrstva "birokratov kot listja in trave". Na plačni listi ministrstva je 1474 ljudi, kar je desetina vseh zaposlenih v vladnih službah. Neposredno pod ministra Roka Žarnića sodi 291 birokratov s povprečno plačo 2479 evrov bruto, med drugim navajajo Finance.

Hribar Milič: Zaradi poplav več kot 40 milijonov evrov škode

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) ocenjuje škodo, ki so jo v gospodarstvu povzročile hude poplave minuli konec tedna. "Jutranja ocena je bila, da je približno 40 milijonov evrov neposredne škode," je danes v Ljubljani pojasnil generalni direktor GZS Samo Hribar Milič, dodal pa je, da bo ta številka verjetno še narasla.

GZS trenutno še zbira informacije in vsega še niso sešteli, je pojasnil Hribar Milič. Nove ocene bodo tako pripravili že popoldan. Zjutraj pa so škodo v gospodarstvu zaradi poplav ocenjevali na 40 milijonov evrov.

"Se pa bojimo, da bo ta številka še veliko večja," je dejal Hribar Milič. Številni mali podjetniki in mali obrtniki so imeli namreč povsem poplavljene obrate, je pojasnil.

Poplavljenih več kot 30.000 hektarjev kmetijskih površin

Poplave so minuli konec tedna močno posegle tudi na področje kmetijstva. Prve ocene kmetijskega ministrstva, ki bo sicer predvidoma že zvečer prejel dopolnjene podatke, kažejo na več kot 30.000 hektarjev poplavljenih kmetijskih površin. Strokovne službe že pripravljajo ukrepe, je pojasnil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan.

Strokovne službe, ki jih financira kmetijsko ministrstvo, ves čas analizirajo in ocenjujejo stanje po poplavah ter pripravljajo tehnološke ukrepe na vseh ravneh. "Moramo reagirati zelo hitro, da bo škoda čim manjša," je danes v Ljubljani dejal Židan.

Prve ocene so pokazale, da je bilo poplavljenih več kot 30.000 hektarjev kmetijskih površin, že zvečer pa naj bi ministrstvo objavilo sveže podatke. Na nekaterih področjih so poplave potencialno kontaminirale poljščine, zato tam pridelka ne bo, drugje pa bodo pridelek zmanjšale, je pojasnil Židan.

Zavod za gozdove pa je prvo oceno neposredne škode postavil na 10 hektarjih, škodo na gozdnih poteh pa ocenil na nekaj čez milijon evrov. Številka bo verjetno še narasla, je dejal Židan. Zaprti sta tudi dve klavnici, in sicer v Celju ter Kostanjevici.