V času komunistične oblasti so se kot zgodovinsko pomembni in državotvorni obeleževali le dogodki, ki so bili ali ki naj bi bili kakorkoli povezani s komunistično partijo, v takšnem okolju pa ni bilo prostora za kakršnokoli priznavanje drugih zaslug za tvorbo slovenske države, so v SDS zapisali v sporočilu za javnost.
Ob tem spominjajo, da je bil dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom uvrščen na seznam državnih praznikov šele leta 2005 v obdobju vlade Janeza Janše, leto kasneje pa je bil prvič obeležen tudi z državno proslavo.
Zgodovina se ponavlja
"In kako je danes? Kot kaže, se zgodovina ponavlja. Današnja vladajoča koalicija, ki je sestavljena pretežno iz strank, ki so moralne in pravne naslednice partije ali njenih satelitov, so proslavo ob tej, za slovensko državo tako pomembni obletnici, črtali s seznama vsakoletnih državnih proslav z argumentom potrebe po varčevanju," opozarjajo v največji opozicijski stranki. Obenem vladajočo koalicijo pozivajo k spremembi svojega odnosa do praznikov, ki obeležujejo za državnost Slovenije tako pomembne dogodke, in jih v prihodnje primerno obeležuje.
V zvezi z odsotnostjo državne proslave se je v odprtem pismu premieru Borutu Pahorju oglasil tudi nekdanji poslanec NSi Jožef Horvat. Ta v pismu opozarja, da je vlada izbrisala državne proslave "ob prav tistih državnih praznikih, ki obeležujejo zgodovinske dogodke slovenskega naroda na obrobju Slovenije (Prekmurje, Primorska, Štajerska)".
"Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je nacionalni praznik in nacionalnim praznikom se pač ne moremo in ne smemo izogniti, dokler imamo nacionalno državo in obstajamo kot nacija. Praznično razmišljanje o dogodkih, ki jim je praznik posvečen, privedejo do navdušujoče ugotovitve, da je pridobitev Prekmurja za slovenski narod ena redkih svetlih točk takratnih dogodkov," še navaja Horvat.
O izgovorih glede varčevanja
Nekdanji poslanec prav tako zavrača izgovore glede varčevanja. Za razliko od lanske osrednje proslave v Beltincih, ki je državni proračun stala 105.000 evrov, bi se tovrstne dogodke dalo izpeljati z bistveno manj stroški, pri čemer bi kulturni program lahko zastonj ustvarjala prekmurska kulturna društva, meni Horvat. Pri tem kot primer navaja ponedeljkovo proslavo v Črenšovcih, ki je potekala na prostovoljni osnovi in ni povzročila stroškov.
Od leta 2006 17. avgusta obeležujemo državni praznik - dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki pa ni dela prost dan. Na ta dan pred 91 leti je na ljudskem zborovanju v Beltincih več kot 20.000 ljudi plebiscitarno podprlo priključitev Prekmurja matici. Odločitev, da Prekmurje pripade tedanji Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, so sicer pred tem sprejeli na Pariški mirovni konferenci.
