Glavni sodnik Alphons Orie je takšno odločitev obrazložil z argumentom, da obstoja topniških dnevnikov ni mogoče dokazati.

V odločitvi, obrazloženi na petdesetih straneh, ki naj bi jo dobil v vpogled hrvaški časopis Novi List, sodišče trdi, da je hrvaška vlada napravila nedvomen napredek pri iskanju dokumentov, ki so v javnosti postali znani kot topniški dnevniki. Vendar pa sodišče ne namerava ukiniti hrvaške obveze do sodelovanja s tožilstvom, Serge Brammertz pa bo imel pravico svoje zahteve ponoviti, v kolikor pride do novih informacij o dnevnikih.

Topniški dnevniki so že leta predmet spora med Hrvaško in Haagom. Serge Brammertz in njegova predhodnica Carla del Ponte sta odprto obtoževala Hrvaško, da skriva omenjene dnevnike, da bi zaščitila zaradi vojnih zločinov iskane Anteja Gotovino, Mladena Markača in Ivana Čermaka.

Zaradi dnevnikov je prišlo do zastojev hrvaških pogajanj za vstop v EU. Glavni haaški tožilec Brammertz Hrvaški ne bo dal pozitivne ocene, dokler mu ta ne predloži vseh zahtevanih dokumentov, nekaj držav EU (z Veliko Britanijo in Nizozemsko na čelu) pa je zaradi tega dolgo blokiralo odpiranje poglavja o pravosodju.