Izbrisani, še posebno tisti, ki živijo v državah bivše Jugoslavije, se bodo morali pri urejanju svojega statusa spopasti z visokimi ovirami. Brošura s koristnimi podatki (30.000 izvodov), ki jo bodo lahko zainteresirani našli na vseh UE in diplomatskih konzularnih predstavništvih Republike Slovenije v državah bivše Jugoslavije, je napisana samo v slovenskem jeziku, informacije na spletu pa so v bosanskem in albanskem jezikupa. Gregorijeva poudarja, da je vsebina kratkega zakona zelo zahtevna. "Ker bodo morali prosilci svoje vloge vložiti v slovenščini, je zato tudi brošura v slovenskem jeziku. "
MNZ bo natisnil 10.000 brezplačnih vlog, tisti, ki bodo vložili prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje, pa bodo morali plačati upravno takso, ki trenutno znaša 74,45 evra. "Ta znesek pomeni nekomu, ki prihaja iz bivših jugoslovanskih držav, več kot pol plače. Slabo je tudi to, da telefonska številka za informacije ni brezplačna, kot smo se sprva dogovorili," opozarja predsednik društva Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov - združenje za človekove pravice CIIA - Irfan Beširević. Na MNZ poudarjajo, da telefonska številka (01/4285333) ni brezplačna, saj predvidevajo, da bo največ klicev prišlo ravno iz tujine. Ob tem lahko omenimo, da je na primer vlada v času kampanje za arbitražni sporazum s Hrvaško odprla brezplačno telefonsko številko, na kateri se je lahko javnost seznanila z vsemi podrobnostmi arbitraže. Na vprašanje, kako bodo izbrisani, ki trenutno živijo v tujini, sploh prišli do vseh podatkov, ki jih MNZ danes pošilja v javnost, pa Gregorijeva odgovarja: "Povezali smo se z ministrstvom za zunanje zadeve. Dogovorili smo se, da bodo veleposlaniki nastopali v tujih medijih in tako opozarjali na vse podrobnosti."
