Kot v pravnem mnenju, ki so ga danes poslali iz Sazasa, pojasnjuje inštitut, urad za intelektualno lastnino - ta izvaja nadzor na podlagi določb zakona o avtorski in sorodnih pravicah - ne more ugotavljati skladnosti določb statuta z drugimi pravnimi predpisi, kot je na primer zakon o društvih.

Na kršitev določb zakona o društvih se je namreč urad skliceval v pozivu Sazasu, s tem pa je po mnenju inštituta prekoračil svoja pooblastila za izvajanje nadzora nad delovanjem kolektivnih organizacij.

Mnogi očitki glede skladnosti določb statuta Združenje skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije (Sazas), ki jih je v pozivu navedel urad, se nanašajo na določbe, ki so bile v letu 1998 že predmet odobritve s strani urada, ko je Sazasu izdal dovoljenje za kolektivno upravljanje avtorskih pravic na avtorskih delih s področja glasbe. Pogoj za to dovoljenje je bila tudi uskladitev določb statuta Sazasa z določbami zakona o avtorski in sorodnih pravicah.

Sazas je statut sicer večkrat spremenil, vendar pa so mnoge določbe, katerih neskladnost z zakonom očita urad v pozivu, ostale nespremenjene ali pa vsebinsko smiselno enake, izpostavlja mariborski inštitut. Ob tem poudarja, da je odločba urada iz leta 1998, s katero je izdal dovoljenje Sazasu za kolektivno upravljanje, dokončna in pravnomočna.

Postopek nadzora in morebiten odvzem dovoljenja kolektivni organizaciji - to je namreč urad napovedal v pozivu, če Sazas ne bo sprejel ustrezne spremembe statuta, s katerimi bo odpravil ugotovljene kršitve - sam po sebi ni v nasprotju z institutom pravnomočnosti, saj se kolektivni organizaciji dovoljenje lahko odvzame na podlagi spremenjenih okoliščin oz. novega dejanskega stanja, ocenjujejo.

"Če pa dejansko stanje, o katerem je upravni organ že odločal in na njegovi podlagi izdal odločbo, ki je postala pravnomočna in dokončna, ni bilo spremenjeno, bi vsakršna odločba upravnega organa, ki bi urejala iste pravice, obveznosti ali pravne koristi stranke ob identičnem dejanskem stanju, pomenila kršitev instituta pravnomočnosti," poudarja inštitut.

Vrsta očitkov urada po navedbah inštituta temelji na temeljnem izhodišču, da je članstvo v kolektivni organizaciji pogoj za kolektivno upravljanje avtorskih pravic avtorjev. To stališče je po oceni inštituta napačno, saj zakon o avtorski in sorodnih pravicah tega nikjer ne določa, analiza njegovih določb pa nakazuje ravno nasprotno.

Po oceni mariborskega inštituta se pojavlja tudi utemeljen dvom v enakopravno obravnavanje Sazasa v odnosu do drugih kolektivnih organizacij s strani urada. Prav tako inštitut ugotavlja tudi, da mnogi očitki, ki so naslovljeni na delovanje Sazasa, izvirajo iz nedorečene ali celo nekoherentne zakonodajne ureditve tega področja.

Na dogajanje so se odzvali tudi v mednarodni konfederaciji avtorskih združenj CISAC, katerega član je Sazas, ki je na predsednika vlade Boruta Pahorja danes poslalo dopis, v katerem med drugim izražajo zaskrbljenost nad dogajanjem med uradom in Sazasom.

Sazas je sicer minuli teden zaradi suma storitev kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic in zaradi suma storitve kaznivega dejanja izsiljevanja izjave vložil kazensko ovadbo zoper direktorja urada Jurija Žureja, ki pa očitke Sazasa zavrača.