Omenjene spremembe statuta je na včerajšnji skupščini predlagal in v sodelovanju s povezanimi družbami ter avstrijsko družbo Styria potrdil največji lastnik Dnevnika, družba DZS, ki jo vodi Bojan Petan. Novost v vodenju uredništva Dnevnika je še določba, po kateri bo lahko poslej odgovorni urednik hkrati tudi član uprave Dnevnika, saj so na predlog DZS to omejitev iz statuta črtali. V obrazložitvi sklepa je Petan zapisal, da zakonodaja omejitev pri izbiri odgovornega urednika ne določa, zahteve lahko oži le statut družbe, kar pa po njihovem mnenju ni v interesu, "saj mu s tem pri sprejemanju nadaljnjih odločitev ne omogoča zadostne fleksibilnosti pri izbiri".

Ukinitev obveznega soglasja

"Če prekorači z letnim poslovnim načrtom določen nivo odhodkov uredništva medija, za katere odgovarja neposredno (preverjanje se opravi na tri mesece), oziroma če nastopi padec branosti medija po Nacionalni raziskavi branosti," sta nova kriterija za razrešitev odgovornega urednika, pod katera se je podpisal Petan, njegov predstavnik na skupščini Robert Krajnik pa ju je skupaj s predstavnikom avstrijske družbe Styria potrdil. Krajnik kljub pozivu predstavnice aktiva novinarjev Dnevnika Mete Roglič, ki se je skupščine udeležila kot pooblaščenka enega od delničarjev Dnevnika, predloga ni želel obrazložiti. Rogličeva je večinskega lastnika pozvala, naj predlog umakne, saj je v vseh časopisnih družbah, kjer so se lastniki odločili za ukinitev obveznega soglasja uredništva pri imenovanju odgovornega urednika, to negativno vplivalo na kakovost in ugled časopisa.

Novinarka Dnevnika Tatjana Pihlar, ki se je skupščine udeležila kot delničarka, je lastnikom pojasnila, da se še nikoli ni zgodilo, da aktiv ne bi podprl kandidata, ki ga je za odgovornega urednika predlagala uprava, zato jo je zanimalo, kaj je botrovalo odločitvi lastnika, da vloži tak predlog. Krajnik tudi na to vprašanje ni odgovoril, je pa zatrdil, da imajo delničarji zagotovo največji interes, da družba dobro posluje.

Predsednik uprave Dnevnika Pavlin je zaposlene pomiril, češ da uprava ne bo predlagala nekoga, ki ne bi dobil podpore, "razen če bi šlo za zavrnitev iz iracionalnih razlogov". Slednjih ni pojasnil. Razkril je še, da bo glasoval proti, sicer pa bi si sam želel celo dva urednika, enega za vsebinski del in enega izvršnega.

Spremembe statuta so bile pričakovano podprte - DZS, DZS Mediji in Delo prodaja obvladujejo več kot 61-odstotni delež Dnevnika, skupaj s Styrio pa več kot 87-odstotni lastniški delež, medtem ko je za spremembo statuta potrebna 75-odstotna večina glasov.

Ukinitev soglasja je novinarje Dnevnika neprijetno presenetila. Spomnili so se zatrjevanja predstavnika podjetja Styria Klausa Schweighoferja, ki je še leta 2004 zanikal namero, da bi soglasje ukinili, saj da ni v interesu Styrie, da bi slabili položaj Dnevnikovih novinarjev. Dnevnik je bil v zadnjih letih zadnji večji medij, ki je ohranjal tovrstno novinarsko avtonomijo - lastniki drugih časopisov so soglasja ukinili že prej, saj zakon takšne ureditve ne zahteva. Izvršni odbor Aktiva novinarjev Dnevnika se je včeraj na ukinitev odzval s protestno izjavo, v kateri je zapisal, da "je nad takšno odločitvijo lastnikov Dnevnika, d. d., zgrožen". "Gre za grob poseg v neodvisnost novinarskega dela, ki se je v medijskih hišah, kjer so takšno rešitev že uvedli, pokazal za izredno škodljivega. Novinarji lahko kakovosten časopis delamo le pod vodstvom odgovornega urednika, ki uživa naše zaupanje, ima potrebno znanje in avtoriteto, ne pa pod vodstvom odgovornega urednika, ki ga bo na to mesto vsilila katerakoli politična opcija ali kapitalska skupina," so zapisali novinarji.

Predsednik uprave DZS Bojan Petan se je pozno popoldne odzval na naša vprašanja v zvezi s tem. Sporočil je, da je za ukinitev soglasja "glasovalo 99,94 odstotka delničarjev" in da "sprememba nima nikakršne povezave z novinarsko svobodo, ki v zadnjih desetih letih na Dnevniku ni bila nikoli kršena in tudi v prihodnje ne bo, tako da bojazni novinarjev nimajo realne osnove". Zatrdil je še, da včeraj "ni bila odprta nikakršna možnost [za to], da bi urednik postal član uprave".

Medijska strokovnjakinja, profesorica dr. Suzana Žilič Fišer z Univerze v Mariboru je dejala, da "bi soglasje pomenilo, da upravljavci razumejo in podpirajo standarde, ki jih narekuje novinarska stroka, saj v uredniku vidijo osebo, ki je novinarsko kompetentna in zmore voditi tako heterogeno skupino, kot so novinarji". Po njenem mnenju "uprava vidi medijsko hišo kot poslovni sistem, katerega cilj je uspešno poslovanje, novinarji pa sledijo cilju, ki je kakovostno novinarsko delo". "Če imajo novinarji priložnost in sposobnost pripraviti kakovosten 'medijski izdelek', ima kot takšen veliko vrednost na trgu. To pa je verjetno tudi cilj uprave. V nasprotnem primeru obstaja v zakulisju drugačna logika, ki nima zveze ne s kapitalom in ne z novinarstvom," pravi Žilič-Fišerjeva. Eden od vidnih medijskih pravnih strokovnjakov, ki pa ni želel biti imenovan, je komentiral, da gre za "ukinitev edinega in najpomembnejšega inštrumenta, ki je še obstajal v velikih medijih v Sloveniji". Po njegovem mnenju je soglasje k imenovanju odgovornega urednika, ki je veljalo doslej, upravi nalagalo odgovorno izbiro odgovornega urednika, "za katero so se morali potruditi", medtem ko bo lahko v novi ureditvi "nastavljena oseba, ki bo ustrezala političnemu, kapitalskemu ali oglaševalskemu lobiju". Dr. Marko Milosavljević s katedre za novinarstvo Fakultete za družbene vede je dejal, da spremembe vidi "v luči konflikta med uredništvom in predsednikom uprave". "Jasno je, da skuša uprava narediti vse, kar je v njeni moči, da bi obrzdala uredništvo, s katerim se je sprla." Milosavljević sicer pravi, da možnost dajanja soglasja lahko pripelje tudi do "negativnega statusa quo", če bi novinarji preprečevali imenovanje urednikov. Opozoril je, da imajo v svetu možnost izrekanja soglasja novinarji zgolj peščice zasebnih medijev. "Gotovo ima lastnik pravico imenovati urednika, seveda pa je vprašanje, ali to počne na zdrav način, ne da bi imel namen časopis izčrpavati," je dodal. Milosavljevič je še dejal, da se "urednik, ki je član uprave, lahko znajde pred dilemo, ali je bolj pomemben novinarski ali poslovni del časopisa", kar po njegovem mnenju ni dobro. Na včerajšnje dogodke se je odzvalo tudi Društvo novinarjev Slovenije. "Uprava Dnevnika je v preteklih mesecih toliko časa pritiskala na uredništvo, da je na koncu ostala brez odgovornega urednika in tudi brez podpore uredništva," je zapisal predsednik Grega Repovž. "Namesto, da bi lastniki prisilili upravo v dialog in v iskanje novega odgovornega urednika, ki bi dobil podporo novinarjev, so raje posegli po zmanjševanju avtonomije. Izkušnje v podobnih situacijah bi lahko bile lastnikom Dnevnika opozorilo, da z nasiljem nad novinarji ni mogoče delati dobrega izdelka."

"Sveta preproščina in nepoznavanje dela uredništva"

Brez možnosti soglasja k imenovanju odgovornega urednika med drugim delujejo novinarji sorodnih časopisov Delo in Večer in oboji so v preteklih letih imeli negativne izkušnje z uredniki, ki jih novinarski kolektiv ni podpiral, in z združevanjem funkcije urednika in direktorja. Novinarka Dragica Korade z Večera je o tem zadnjem dejala, da "se je nerodno o pisanju komentarja pogovarjati z direktorjem, ki novinarstva ne pozna". "Vsi živimo od časopisa in vemo, da bi ključna moč morala biti v rokah odgovornega urednika, tranzicija pa je skoncentrirala moč v rokah direktorjev," pravi Koradejeva. Miša Renka z Dela včerajšnja odločitev ni presenetila: "Zakaj bi se morali pri DZS ukvarjati s tako nadležno zadevo, kot je soglasje, medtem ko se ostali lastniki medijev že vrsto let požvižgajo celo na mnenje o kandidatu za odgovornega urednika," je bil ironičen. "Sveta preproščina in nepoznavanje delovanja uredništva jih pač ne odvezujeta prevzemanja odgovornosti za škodo, ki jo s tem povzročajo lastnemu podjetju. Ne le samim sebi."