Kot je ugotovila parlamentarna preiskovalna komisija, ki se ukvarja z vprašanjem izbrisanih, je ministrstvo za notranje zadeve v času ministra Rada Bohinca izvedlo štetje izbrisanih oseb in po računalniški analizi ugotovilo, da je teh oseb 29.064, je zapisal Hrovat, ki je tudi predsednik komisije. Ob tem opozarja, da so vedeli, da računalniška evidenca ni usklajena z ročnimi evidencami po upravnih enotah, saj informacijska podpora v času nastanka izbrisanih še ni bila tako razvita.

Upravne enote so tako ministrstvu za notranje zadeve odgovorile, da je po ročnih evidencah v informacijskem sistemu 10.759 oseb, ki ne ustrezajo temu statusu, zato je ministrstvo javnosti in ustavnemu sodišču sporočilo, da je teh oseb 18.305, pojasnjuje Hrovat.

Po njegovem mnenju je Bohinc z izdajanjem dopolnilnih odločb naredil napako, ker jih je izdajal na sedežu ministrstva, namesto da bi jih izdale upravne enote, kjer so bili tudi pravi podatki. Na ministrstvu pod vodstvom Katarine Kresal pa, kot piše Hrovat, povzročajo nove zaplete, saj kljub informacijam o težavah s podatki iz upravnih enot in kljub podatkom o prevelikem številu predvidenih dopolnilnih odločb niso opazili nelogičnosti v številu izbrisanih. Na to nelogičnost je moral opozoriti državni zbor z ustanovitvijo preiskovalne komisije, je poudaril poslanec.

Kot je prepričan, bodo na ustavnem sodišču problem kompleksno presodili, "saj se nam v nasprotnem obetajo novi zapleti, ki bodo problem potegnili krepko v tretje desetletje reševanja". Problem izbrisanih je bil sicer po njegovem mnenju v preteklosti "bistveno predimenzioniran in politično zlorabljen".

Državni zbor je 19. marca na ustavno sodišče posredoval zahtevo za razpis referenduma o noveli zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic SFRJ, s katero naj bi država po 18 letih celovito uredila položaj izbrisanih.

Zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma so vložili poslanci SDS in SNS. Koalicijski poslanci pa so nato vložili predlog, naj državni zbor zahtevo pošlje v presojo ustavnemu sodišču. Prepričani so, da bi z odložitvijo uveljavitve zakona ali njegovo zavrnitvijo na referendumu lahko nastale protiustavne posledice, saj zakon sledi odločbi ustavnega sodišča.

Če bo ustavno sodišče ugotovilo, da bi z odložitvijo uveljavitve zakona nastale protiustavne posledice, referenduma o izbrisanih ne bo, v nasprotnem primeru pa ga bo moral DZ razpisati.