"Po današnjem zaslišanju je jasno, da je ministrstvo za notranje zadeve pod njenim vodstvom spregledalo dejstvo, da preko 10.000 osebam, ki so v računalniških evidencah vodene kot izbrisane, to niso, ker računalniške evidence po 20 letih še vedno niso usklajene," je po današnji seji komisije zapisal Hrovat.

Poudarja, da podatki o pravem številu izbrisanih ležijo po upravnih enotah. "Ministrica Kresalova zaradi političnih koristi glede izbrisanih ni zmogla toliko zdrave pameti, da bi se ji kot politično odgovorni osebi zdelo nenavadno, zakaj je pod njenim vodstvom število spet naraslo," je še zapisal Hrovat.

Razlika v številu izbrisanih naj bi nastala zaradi neusklajenih evidenc

Preiskovalna komisija DZ, ki se ukvarja s štetjem izbrisanih, je nadaljevala z zaslišanjem prič, ki so pojasnjevale, odkod razlika v številu izbrisanih. Bojan Trnovšek je pojasnil, da so na notranjem ministrstvu pri pripravi analize strukture izbrisanih ugotovili, da upravne enote niso uskladile nekaterih ročnih evidenc z računalniškimi.

Nekdanji generalni direktor direktorata za upravne notranje zadeve na notranjem ministrstvu Bojan Trnovšek je pojasnil, da so konec leta 2008 in v začetku 2009 na direktoratu opravili obdelavo podatkov, da bi ugotovili, kakšna je bila struktura izbrisanih. Podatke so po njegovih besedah črpali iz treh registrov, in sicer matičnega registra, registra tujcev in registra stalnega prebivalstva.

Kot je pojasnil, je šlo izključno za računalniške evidence, saj ročnih evidenc ni več od leta 2005. Na podlagi teh računalniških evidenc so nato strukturirali podatke izbrisanih glede na starost, spol ter dejstvo, ali imajo že urejen status. Trnovšek poudarja, da so izhajali iz računalniških evidenc, saj so že leta 2002 na upravne enote posredovali dopise, da je treba ročne evidence uskladiti z računalniškimi. "Po šestih letih nismo dvomili, da so to tudi naredile," je dejal Trnovšek.

Poudarja, da so bili na ministrstvu stoodstotno prepričani, da so upravne enote računalniške evidence ažurirale, in so bili presenečeni, ko se je pri analizi podatkov izkazalo, da določeni podatki niso bili ažurirani.

Ob tem je Trnovšek poudaril, da so pri izdajanju dopolnilnih odločb izbrisanim vse podatke preverili tudi na upravnih enotah in so jih izdajali individualno. Tako so denimo najprej ocenjevali, da bodo izdali okrog 3300 odločb, a so jih izdali le okrog 2600, saj se je pri preverjanju na upravnih enotah izkazalo, da nekateri ne izpolnjujejo pogojev.

Na vprašanje predsednika komisije Roberta Hrovata, od kod razlika v številu izbrisanih med prvim štetjem leta 2002 in drugim leta 2009, Trnovšek odgovarja, da pri ročnem štetju lahko hitro pride do napake in zato "bolj zaupa računalniški evidenci".

O pravilnosti štetja leta 2002 Trnovšek, kot pravi, ne more soditi, ob zadnjem štetju pa so bili podatki korektni in transparentni. Na Hrovatovo vprašanje, ali je torej številka 25.671 prava, pa Trnovšek odgovarja, da je bila prava 24. januarja 2009, ko je bila pripravljena analiza, a gre za živo evidenco in je številka danes lahko tudi spremenjena.