Podatki za maj kažejo, da se je od aprila povečalo predvsem število nasprotnikov arbitražnega sporazuma. Prejšnji mesec je namreč sporazum podpiralo 36,6 odstotka vprašanih, 24,9 odstotka jih je bilo proti, 38,6 odstotka pa je bilo neodločenih.

Matevž Tomšič s FUDŠ, ki je raziskavo "Slovenski utrip" za maj 2010 predstavil danes v Ljubljani, je sicer opozoril, da ni mogoče govoriti o kakem trendu, saj gre šele za drugo tovrstno raziskavo.

So pa na fakulteti anketirance vprašali tudi, ali se nameravajo udeležiti referenduma o arbitražnem sporazumu, ki je razpisan za 6. junij. Z najvišjo stopnjo verjetnosti udeležbe na petstopenjski lestvici je odgovorilo 42 odstotka vprašanih. Da je njihova udeležba malo verjetna, pa je napovedalo 27,5 odstotka vprašanih.

Med tistimi, ki se bodo referenduma bolj verjetno udeležili, je tistih, ki bi sporazum podprli, več kot med tistimi, ki se ga bodo manj verjetno udeležili, še kaže anketa.

Za sporazum bi sicer v večji meri glasovali moški, medtem ko so ženske v večji meri izrazile neopredeljenost. V večji meri ga podpirajo tudi višje izobraženi in predstavniki mlajših generacij, raziskava pa kaže tudi povezanost, da bi za sporazum večinsko glasovali volivci vladnih strank in tisti, ki podpirajo vlado. Tisti, ki vlade ne podpirajo, bi bili večinsko proti.

Anketirance so vprašali tudi, katera zadeva v zvezi z vprašanjem meje med Slovenijo in Hrvaško jim je osebno pomembnejša - ali neposreden stik Slovenije z odprtim morjem ali da se slovensko-hrvaški spor čimprej konča, pa kakršnakoli že bo meja. Pri tem se je izkazalo, da ima neposreden stik Slovenije z odprtim morjem veliko prednost med vprašanimi - to je prioriteta kar za 74 odstotkov vprašanih, medtem ko je čim hitrejša rešitev meje prioriteta za 20 odstotkov vprašanih.

Da se ozemeljski spor s Hrvaško čim prej konča, si v relativno večji meri želijo mlajši od 35 let in poklicno ter visoko izobraženi. Da pa se Sloveniji zagotovi stik z odprtim morjem, si želijo predvsem starejši od 55 let in osebe s srednjimi stopnjami izobrazbe, še kaže raziskava.

Anketirance so poprašali tudi po napovedi izida arbitraže. 31 odstotkov jih napoveduje, da bo Slovenija dobila celoten Piranski zaliv in neposreden teritorialni stik z odprtim morjem. V nasprotno, da bo Slovenija dobila manjši del zaliva in le "služnostno pot" do odprtega morja preko hrvaških teritorialnih voda, pa je prepričanih 45 odstotkov vprašanih. Da bo rešitev nekaj drugega, menijo 3 odstotki, 21 odstotkov pa jih ni vedelo napovedati izida.

Da bo Slovenija imela celoten Piranski zaliv in dostop na odprto morje, v večji meri menijo ženske in osebe s poklicnimi ter srednjimi stopnjami izobrazbe. Enako mnenje je v večji meri prisotno med srednjo generacijo (34-54 let), še kaže raziskava.

Večina vprašanih - 62 odstotkov - sicer meni tudi, da bi moralo do razsodbe arbitražnega sodišča priti pred podpisom hrvaške pristopne pogodbe z EU. Le 16 odstotkov jih meni, da do tega lahko pride tudi po pristopu Hrvaške v EU.

Da naj se o meji s Hrvaško odloča pred podpisom Hrvaške pristopne pogodbe k EU, menijo v večji meri osebe s srednjimi stopnjami izobrazbe in predstavniki mlajših generacij do 33 let. Isto mnenje pa delijo tudi volivci SD, DeSUS in LDS ter SNS, še kaže raziskava.