Janša je novinarjem pojasnil, da so se tudi v izvršilnem odboru stranke strinjali, da je arbitražni sporazum za Slovenijo slab, "ker ogroža slovensko suverenost na morju in ogroža tudi druge dolgoročne, vitalne, življenjske interese slovenskega naroda ob naši južni meji". "Edina možnost, da se preprečijo škodljive posledice uveljavitve tega sporazuma, je, da se ta sporazum na referendumu zavrne," je dejal prvak SDS.
Kot je napovedal, bo SDS v skladu z zakonom prijavila kampanjo in odprla poseben transakcijski račun. "Skušali bomo zbrati toliko sredstev za kampanjo, kolikor bo možno, tako da bomo lahko z argumenti seznanjali slovensko javnost o naših stališčih proti uveljavitvi tega sporazuma. Sodelovali bomo ne samo z vsemi parlamentarnimi strankami, ki sporazumu nasprotujejo, ampak tudi z velikim delom civilne družbe, ki je enakih stališč s strokovnjaki za ustavno in mednarodno pravo in s tistimi deli civilne družbe, ki tu zelo jasno vidijo slovenski nacionalni interes," je še pojasnil.
Napovedal je, da bo stranka pripravila javne tribune oz. razprave, "kjer bo možno soočanje argumentov in kamor bo vabljena širša publika". "Vabili pa bomo tudi tiste, ki zagovarjajo arbitražni sporazum, tako da bo lahko prišlo do soočanja argumentov. Pričakujemo pa podobno ravnanje tudi od nasprotne strani," je dejal.
Izpostavil je, da obstajajo boljše alternative arbitražnemu sporazumu. "Lahko se pogajamo za boljši sporazum, če pa se Hrvaški mudi, potem pa lahko ratificira že dogovorjen in podpisan sporazum Drnovšek-Račan, ki mejno vprašanje rešuje na zadovoljiv način," je dejal.
Na očitke, da se je njegova vlada sporazumu Drnovšek-Račan pravzaprav odrekla, je dejal, da gre zgolj za "politikantska podtikanja" in da njegova vlada "z nobeno izjavo ali kakršnimkoli dejanjem" ni eksplicitno zavrnila tega sporazuma. Je pa res, da Hrvaška ta sporazum zavrača, a "predvsem iz politično prestižnih razlogov", je dejal.
Sicer pa ta sporazum rešuje problem razmejitve na morju med Slovenijo in Hrvaško po načelu zunanje pravičnosti, ne zgolj po načelu mednarodnega prava. Gre za dvostranski dogovor, ki omogoča Sloveniji dostop do mednarodnih voda po lastnih vodah, ne po služnostni poti preko hrvaškega ozemlja, kar pomeni, da če se ta sporazum uveljavi, Slovenija obdrži tudi pravico do razglasitve suverenih pasov v mednarodnih vodah, medtem ko sporazum, ki sta ga podpisala premiera Borut Pahor in Jadranka Kosor, tega ne omogoča, je prepričan Janša.
Kot pojasnjuje, bo arbitražno sodišče pri določitvi meje moralo uporabiti načela mednarodnega prava, saj sporazum v 3a členu pravi, da je potrebno določiti mejo v skladu z mednarodnim pravom. To pa pomeni, da četudi bi v skladu z jamajško konvencijo o pomorskem pravu mejno črto na morju potegnili tako, da bi večji del Piranskega zaliva pripadel Sloveniji, ta črta še vedno ne bo prišla do mednarodnih voda.
Ključna je torej uporaba načela zunanje pravičnosti - ex aequo et bono, meni Janša. Hrvaška je namreč v polpretekli zgodovini dobila marsikaj tujega, tudi na račun tistega, kar je Slovenija izgubila. "Ob upoštevanju načela zunanje pravičnosti je to tako močan argument, da bi presoja vprašanja južne meje izven strogih principov mednarodnega prava, kjer se potegne črta po sredini zaliva, Sloveniji zagotovo omogočilo, da obdrži teritorialni stik z mednarodnimi vodami," je prepričan.
Ponovno je zavrnil tudi trditve, da arbitražni sporazum to načelo vsebuje opisno, kot to trdijo zagovorniki in vlada Boruta Pahorja. V tem sporazumu je samo načelo notranje pravičnosti - equity, je prepričan Janša.
Janša je napadel tudi sedanjega prometnega ministra Patricka Vlačiča, češ da je spremenil svoje mnenje in da je kot predstavnik SD na posvetovanjih o pogajanjih Janševe vlade s Hrvaško pravzaprav podpiral reševanje spora pred haaškim Meddržavnim sodiščem z uporabo načela zunanje pravičnosti. Zdaj pa je zanj boljša arbitraža, trdi Janša.
V podkrepitev tem trditvam je nato SDS danes na spletni strani objavila tudi Vlačičevo pravno mnenje, ki ga je avgusta 2007 izdelal skupaj s kolegom Grbcem. V tem mnenju Vlačič kot najboljšo rešitev priporoča prepustitev reševanje vprašanja meje haaškemu Meddržavnemu sodišču po načelu ex aequo et bono. Kot zadnja sprejemljiva možnost pa bi bila predložitev spora arbitražnemu sodišču, pri čemer bi morali izrecno omenjati kriterije, ki so v prid Sloveniji, med njimi načelo pravičnosti in zgodovinske okoliščine, še piše v dokumentu, ki ga je objavila SDS.
