Kot je zapisano v vladnem gradivu, bi bila s sprejetjem novele odpravljena ugotovljena protiustavnost zakona o državnem svetu. Ustavno sodišče je namreč lani ponovno odločalo o zakonitosti zakona in med drugim določilo, da se funkcija predsednika državnega sveta začne opravljati poklicno.
Sprememba se nanaša na poklicno opravljanje funkcije predsednika DS, kar zahteva količina in narava njegovih nalog in pristojnosti, ki so urejene v zakonu in poslovniku državnega sveta. V predlogu so urejene pravice iz delovnega razmerja v primeru poklicnega opravljanja funkcije predsednika DS, kot to zahteva odločba ustavnega sodišča.
Predsednik DS ima pravico do plače v skladu z zakonom, ki ureja plače funkcionarjev v javnem sektorju, in je uvrščen v 64. plačni razred. Čas od dneva, ko nastopi funkcijo predsednika, do dneva, ko preneha opravljati funkcijo, se predsedniku državnega sveta šteje v delovno dobo. V času opravljanja funkcije je socialno zavarovan po predpisih o socialnem zavarovanju, ki veljajo za osebe v delovnem razmerju.
Po prenehanju mandata ima v skladu s predlogom predsednik DS pravico, da se vrne na delo, ki ga je opravljal, oz. primerljivo delo, ki ustreza njegovi stopnji izobrazbe. Če pa ne bo mogel dobiti ustrezne zaposlitve, bo imel smiselno enake pravice kot poslanci, torej bo upravičen do nadomestila.
Takšen predlog je sicer državni zbor že večkrat obravnaval, a med poslanci nikoli ni bil deležen zadostne podpore. Za njegov sprejem je namreč potrebna dvotretjinska večina poslanskih glasov.
