Komisija je tako po uvodni predstavitvi stališč do osnutka predloga ustavnih sprememb prekinila sejo in jo bo nadaljevala 6. maja. Do takrat bo predsednik komisije Pavel Gantar pripravil predlog odloka o ustanovitvi omenjene strokovne skupine. Poslanske skupine morajo svoje predloge za člane skupine podati do 23. tega meseca.

V uvodu seje je sicer pravosodni minister Aleš Zalar še enkrat predstavil razloge za spremembe 160., 161. in 162. člena ustave. Ponovil je, da so ustavne spremembe nujne, če želimo, da ustavno sodišče ne bo še naprej preobremenjeno z nepomembnimi vprašanji. Na ustavno sodišče namreč po njegovem zaradi zdajšnje ureditve prihaja veliko nepomembnih zadev, zaradi katerih se sodišče ne more dovolj posvetiti zadevam, ki si dejansko zaslužijo ustavno presojo.

Prav zato ena izmed osrednjih predlaganih sprememb določa, da bodo lahko ustavni sodniki zdaj sami presojali, katero zadevo bodo vzeli v vsebinsko obravnavo in katero ne. Tako jim za posamezne zahtevke, tako kot je bilo to urejeno do zdaj, več ne bo treba pojasnjevati, zakaj neke zadeve ne bodo obravnavali.

Zalar zato pričakuje, da bo z omenjenimi spremembami prišlo do povečanja kakovosti odločitev ustavnega sodišča, na drugi strani pa bo lahko hitreje odločalo o zahtevah, saj da bo manj obremenjeno. Povedal je še, da so se pri spremembah lotili res zgolj tistih, ki so nujne in za katere domnevajo, da bo mogoče zanje v državnem zboru dobiti dovolj veliko podporo.

V splošno razpravi je Alojz Posedel povedal, da v Zaresu predlagane spremembe podpirajo, saj da bo lahko z njihovim sprejetem ustavno sodišče o zadevah odločalo bistveno hitreje, s tem pa se bo po njegovem izboljšalo tudi varstvo človekovih pravic. V poslanski skupini Zares namreč menijo, da lahko zaradi preobremenjenosti ustavnega sodišča trpi prav omenjeno varstvo.

Bodo pa v poslanski skupini vztrajali, da se med organe, ki imajo pravico kadarkoli zahtevati ustavno presojo, uvrsti tudi informacijski pooblaščenec. Zdajšnji predlog sprememb, ki urejajo tudi to vprašanje, namreč pooblaščenca izključuje iz kroga omenjenih organov. V zvezi s tem se je oglasil tudi poslanec madžarske manjšine Laszlo Göncz, in predlagal, da se med omenjene organe vključi tudi narodni skupnosti.

V SD bodo po besedah Mirana Potrča predlagane spremembe podprli, saj so prepričani, da je razprava o njih potrebna. Da so spremembe potrebne, se je strinjala tudi njegova poslanska kolegica Darja Lavtižar Bebler, a je ob tem izrazila pomislek nad določbo, da lahko sodišče samo presodi, katere ustavne pritožbe bo vzelo v obravnavo. "Po eni strani omenjene pritožbe res obremenjujejo sodišče, po drugi strani pa se postavlja vprašanje, ali se ne bo zaradi te spremembe povečalo število pritožb na evropsko sodišče. Zato se je treba premisliti, kaj točno želimo z omenjeno spremembo doseči," je dejala.

Jakob Presečnik iz SLS, ki sicer omenjene spremembe načeloma podpira, pa je opozoril na previdnost, ko gre za prenose dela pristojnosti ustavnega sodišča na redno sodstvo, kar predvideva predlog. Opozoril je namreč, da so tudi redna sodišča precej obremenjena.

Da bodo predlagane spremembe podprli, je v imenu LDS napovedal tudi Tone Anderlič. Pri tem poslanca ne moti, da predlog spreminja samo tri člene. "Včasih je namreč manj več, in več manj," je dejal.

V SDS in SNS, od katerih je sicer precej odvisno, ali bodo ustavne spremembe v državnem zboru dobile zadostno podporo, se do predloga na komisiji niso opredelili.