V pismu, ki so ga ob tej priložnosti poslali premierju in ki smo ga uspeli pridobiti, ugotavljajo, da ni prav nobene povezave med odpiranjem trgov in konkurenco ter uspešnim poslovanjem železnic. "Kar dejansko vpliva na uspešnost železnic, so ustrezno financiranje infrastrukture, voznega parka in obveznosti izvajanja javne službe," ugotavljajo sindikati SŽ.
Od premierja Pahorja zato pričakujejo, da se bo tudi na evropski ravni boril proti nadaljnji liberalizaciji železniškega prometa. V "odločni nacionalni železniški politiki" pa med drugim pričakujejo: vlaganja v vzdrževanje in posodobitev železniške infrastrukture, odpravo dolgov SŽ iz preteklosti - konkretno SŽ pričakujejo najmanj 250-milijonsko finančno injekcijo -, ustrezno financiranje obvezne gospodarske javne službe potniškega prometa, pravične in dobre pogoje dela, ki je ustrezno plačano, zavračanje oddajanja del zunanjim izvajalcem in privatizacije železniških storitev ter ohranjanje železnic v javni lasti za ohranitev integrirane družbe.
Slednja želja se sindikatom utegne izpolniti, saj je minister za promet Patrick Vlačič vse manj odločen pri zagovarjanju nujne delitve SŽ na prevoznika in upravljalca infrastrukture. Država se kot lastnica SŽ za zdaj sicer še ni odločila, kako bo družbo sanirala. Prav na današnjem sestanku na SŽ naj bi obravnavali posebno revizijo poslovanja SŽ, ki jo je opravil KPMG, in ki naj bi po trditvah vodstva družbe dokazovala prelitje 100 milijonov evrov iz transporta v infrastrukturo že davnega leta 1993. Poleg tega, naenkrat ugotovljenega državnega dolga do SŽ, pa družba računa še na približno 125 milijonov evrov dokapitalizacije s pretvorbo dolga v kapital.
Ob tem je po kuloarjih vse pogosteje slišati, da se maje stolček predsedniku nadzornega sveta SŽ Andreju Godcu. Godca za komentar nismo uspeli priklicati, iz premierjevega kabineta so nas napotili na ministra Vlačiča, slednji pa zagotavlja, da Godcu zaupa in je z njegovim delom zadovoljen.
