Oceno ustavnosti bi lahko vlada po Zalarjevih besedah zahtevala zato, ker je postopek, po katerem se izpelje razrešitev generalnega državnega tožilstva, v zdajšnjem 41. členu zakona o državnem tožilstvu urejen dvoumno, in sicer tako, da so mogoče tri različne razlage. "Vse tri so sicer enakovredne, vendar bistveno različne v posledicah, kar predstavlja položaj, ko imamo protiustavno stanje," je dejal Zalar.
Če bo vlada zakon poslala v presojo ustavnemu sodišču, se bo po Zalarjevih besedah s tem prekinil postopek za razrešitev generalne državne tožilke, ki se je začel s tem, ko je kot minister vladi posredoval omenjeno poročilo.
V poročilu vladi sicer ne predlaga nobenega sklepa, saj te možnosti, kot je dejal, po zakonu niti nima.
Poročilo je za zdaj označeno kot zaupno, javnosti pa bo dostopno, če bo vlada z njega umaknila stopnjo zaupnosti, je po koalicijskem sestanku, na katerem je koalicija usklajevala zakonske predloge, povedal Zalar.
Minister Zalar je sicer v zadnjem času kot najbolj sporno izpostavljal neposredno komuniciranje Brezigarjeve s policistom specializiranega oddelka tožilstva, s čimer naj bi Brezigarjeva kršila zakon in ustavo. Nasprotno je Brezigarjeva komuniciranje označila kot nujno za pravočasno in dobro delo tožilstva.
