Posledice sprememb zakona o davčnem postopku, ki predpisujejo najvišjo možno, 20-odstotno obdavčitev obresti na obveznice, so dodobra pretresle bančnike. Samo NLB bodo po neuradnih informacijah spremembe povzročile za približno 50 milijonov evrov dodatnih davčnih obveznosti. Dodatno nezadovoljstvo predstavlja odločitev ministrstva, da iz obdavčitve izključi Republiko Slovenijo, kar daje bančnikom vedeti, da so se na ministrstvu zavedali posledic.
Bankam in podjetjem, ki so svojo težko finančno situacijo v finančno-gospodarski krizi skušali reševati z izdajo obveznic, je minister za finance Franc Križanič z najvišjo možno obdavčitvijo zadal nov, v krizi nepremostljiv udarec.
Dvajsetodstotna obdavčitev obresti na obveznice
Izdajatelji obveznic - minister Križanič je iz te obdavčitve izključil Republiko Slovenijo - bodo namreč po noveliranem zakonu o davčnem postopku morali plačati najvišji možni, 20-odstotni davek na izplačane obresti na obveznice, če kupec oziroma lastnik obveznic ni znan. Drugače povedano, na ta način je očitno ministrstvo hotelo preprečiti izogibanje plačila davka tujih kupcev obveznic, ki niso znani (veliki deleži obveznic so zabeleženi na fiduciarnih računih), bančniki pa opozarjajo, da bo to bankam ob že tako težkih poslovnih razmerah še dodatno otežilo poslovanje.
V bančnih krogih je sprememba zakonodaje povzročila veliko hude krvi. Predstavniki tistih bank, ki so obveznice že izdali in tistih, ki to še nameravajo, so se odločili za skupen nastop zoper dodatno obdavčitev, ki bo v praksi zaživela s 1. julijem letos. Med bančniki je završalo tudi zaradi dejstva, da je iz te obdavčitve izvzeta država, kar pomeni, da so se na ministrstvo prav dobro zavedali, kakšne posledice bo sprememba prinesla.
Križanič podeljeval poroštva, davek pa zamolčal
Na ministrstvu so v minulih mesecih bankam velikodušno podeljevali poroštva za izdajo obveznic, v ozadju pa pripravljali spremembe zakonodaje za izdatno obdavčitev na ta način pridobljenih sredstev. Spremembo na ministrstvu opravičujejo s širitvijo dejavnosti finančnega posredništva, še posebej fiduciarnih računov, za katere je značilno, da končni kupec obveznic ni znan, s čimer se izogne plačilu davka na obresti. Križaničevim pa se očitno fiduciarni računi ne zdijo sporni, ko gre za kupce državnih obveznic, ki so jih tujci v zadnjih štirih izdajah od 5,5 milijarde evrov pokupili kar za 4,8 milijarde. Na ministrstvu po naših informacijah v kratkem načrtujejo še eno izdajo obveznice v višini med 1 in 1,5 milijarde evrov.
Samo v NLB 50 milijonov dodatnih stroškov
V dokumentaciji ob izdaji obveznic je v posebni klavzuli določeno, da izdajatelj obveznice nosi vse stroške, ki bi jih prinesle morebitne spremembe davčne zakonodaje. V Novi Ljubljanski banki (NLB) so po neuradnih informacijah že izračunali, da jim bo spremenjeni zakon za že izdane obveznice na tujih trgih povzročil za približno 50 milijonov evrov dodatnih davčnih obveznosti. Ob tem naj spomnimo, da bo NLB morala državi za lani izdanih 1,5 milijarde evrov obveznic za jamstvo plačati skoraj 30 odstotkov provizije od celotne donosnosti obveznice - 0,95 odstotka na leto. V skladu s pogodbo to pomeni 42,75 milijona evrov. Naj ob tem opozorimo, da je imela matična NLB, ki jo bo izdaja obveznic stala najmanj 100 milijonov evrov, samo zaradi plačila provizij in davkov državi, lani 24 milijonov evrov izgube.
Višji stroški na pleča posojilojemalcev
Banke oziroma njihovo združenje, ki ga vodi Dušan Hočevar, je na finančnega ministra že naslovilo dopis, v katerem opozarja, da bo sprememba zakonodaje povzročila dvig aktivnih obrestnih mer, torej obresti na stanovanjska posojila, potrošniška posojila in posojila za podjetja, ki so že danes po podatkih Banke Slovenije dražja kot v ostalih članicah evrskega območja. V Združenju bank Slovenije, kjer so sicer posledice novele presenetljivo opazili šele z njeno uveljavitvijo, ob tem posebej izpostavljajo, da bo to onemogočilo zadolževanje slovenskih bank na mednarodnem kapitalskem trgu, kar bi pomenilo dodaten posojilni krč v Sloveniji. "V finančni krizi pogojev poslovanja nobena država ne zaostruje na tak način," je bil kritičen naš sogovornik iz bančnih krogov.
Na ministrstvu za finance pravijo, da novela "ni uvedla dodatnih davčnih obveznosti" in da se bodo o izvajanju zakona z bankami še dogovarjali. Čemu torej takšno razburjenje v bančnih krogih, ki se je, po naših informacijah, zaradi strahu pred dodatno podražitvijo posojil, razširilo tudi v največja slovenska podjetja?
