Povečevanje domače gospodarske aktivnosti se je v zadnjem četrtletju 2009 z 0,1 odstotka upočasnilo na raven evrskega območja, celoletni padec BDP pa je bil s 7,8 odstotka dvakrat večji od povprečja te skupine držav. Domače trošenje je v zadnjem četrtletju še naprej ostalo šibko in medletno nižje od uvoznega povpraševanja trgovinskih partneric, zaradi česar je bil prispevek menjave s tujino ponovno pozitiven.

Zmanjševanje dodane vrednosti glede na zadnje četrtletje lani se je upočasnilo, najbolj v predelovalnih dejavnostih, dodana vrednost pa se je v medletni primerjavi krčila tudi v trgovini. Realni prihodek v trgovini na drobno se je povišal tudi januarja, a ostaja na razmeroma nizki ravni, Banka Slovenije ugotavlja v januarskem gradivu Gospodarska in finančna gibanja.

Gibanja na tekočem računu plačilne bilance odražajo postopno izboljševanje razmer v mednarodnem okolju in šibkost domačega povpraševanja, ugotavlja Banka Slovenije. Primanjkljaj tekočih transakcij plačilne bilance se je s 6,2 odstotka BDP v letu 2008 zmanjšal na 0,6 odstotka BDP v letu 2009 in je znašal 200 milijonov evrov.

Zaradi gospodarske krize se je lani krčilo domače uvozno povpraševanje, obenem pa se je z ukrepi za oživljanje gospodarstva na tujem v drugi polovici leta ponovno začel povečevati izvoz blaga, predvsem v članice EU. Gibanja v menjavi storitev so bila obratna, saj je bil presežek medletno manjši za tretjino. Na zmanjšanje primanjkljaja tekočih transakcij so pomembno vplivali tudi faktorski dohodki in transferji, pri čemer so se zaradi nižjih obrestnih mer najbolj zmanjšala neto plačila obresti v tujino.

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnih financ je v 12 mesecih do novembra 2009 dosegel dve milijardi evrov oz. 5,7 odstotka BDP. Prispevki za socialno varnost in večina davčnih prihodkov so bili medletno nižji tudi januarja letos. Izdatki za plače, blago in storitve so se izrazito umirili, po drugi strani pa se krepijo izdatki za subvencije in transferje nezaposlenim osebam.

Bilančna vsota bančnega sistema se je januarja letos povečala za 531 milijonov evrov, na kar je vplival predvsem porast vlog države pri bankah, povezan z izdajo državne obveznice v višini 1,5 milijarde evrov. Banke, predvsem tiste v večinski tuji lasti, so se v tujini razdolžile.

Kreditna aktivnost je januarja nekoliko oživela, saj so se posojila nebančnemu sektorju neto povečala za 92 milijonov evrov, od česar so skoraj polovico polovico predstavljala posojila nefinančnim družbam. V primerjavi z januarjem lani so banke oblikovale višje stroške oslabitev in rezervacij.

Dobiček bank pred obdavčitvijo je bil z 31,8 milijona evrov za 7,5 odstotka nižji kot januarja lani. Tržna kapitalizacija obveznic na Ljubljanski borzi se je januarja 2010 povečala za 14,1 odstotka, predvsem zaradi vključitve novoizdane državne obveznice v borzno trgovanje. Tržna kapitalizacija delnic se je januarja povečala za 0,5 odstotka, indeks SBI 20 pa je porasel za odstotek.

Svet Banke Slovenije se je seznanil tudi z informacijo o postopkih v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami zoper NLB na Hrvaškem.