V 60. člen kolektivne pogodbe so podpisniki - OZS, ZDOPS in sindikat - zapisali, da znaša pavšalni strošek delodajalca štiri evre na zaposlenega delavca letno, dva evra za sindikat in dva evra za združenje delodajalcev. K plačilu stroškov izvajanja kolektivne pogodbe so obrtniki zavezani ob izplačilu novembrskih plač, zato so ti prve položnice prejeli konec lanskega leta. Kolektivna pogodba velja za vse delodajalce, ki opravljajo obrtno ali obrti podobno dejavnost, ter za člane ZDOPS. Ta je od zdaj kot združenje s prostovoljnim članstvom sicer edino pristojno za sklepanje kolektivne pogodbe na področju obrti, saj združenjem z obveznim članstvom zakon tega več ne dovoljuje.
Kljub temu jim, ko gre za plačilo prispevka, obvezno članstvo OZS pride prav. Obrtnikom, ki prispevka niso pripravljeni poravnati, v ZDOPS namreč pojasnijo, da so "k plačilu zavezani kot člani OZS". Tudi če se ne želijo včlaniti v ZDOPS, to na obveznost plačila prispevka za usklajevanje kolektivne pogodbe ne vpliva, jim še sporočijo. "Nepravično je, da plačujejo le eni, le člani združenja, drugi pa ne, pa čeprav velja kolektivna pogodba tudi zanje," je pojasnil generalni sekretar ZDOPS Igor Antauer. Kot je dodal, plačilo ni povezano s članarino OZS, a hkrati priznava, da je plačilo res obvezno za vse člane zbornice.
OZS ima okoli 52.000 obveznih članov, ki zaposlujejo približno 115.000 delavcev. ZDOPS si tako lahko obeta okoli 230.000 evrov dodatnih sredstev, kar pa je dvakrat toliko, kot zdaj zberejo s prostovoljnimi članarinami. ZDOPS ima po pojasnilih Antauerja nekaj več kot 2400 članov, kar pomeni, da zberejo ob 45 evrih letne članarine nekaj več kot 100.000 evrov.
Enak znesek, okoli 230.000 evrov, morajo obrtniki plačati še sindikatu, poleg 17 milijonov evrov članarin OZS in 62 območnim zbornicam pa bodo tako plačali še več kot pol milijona evrov za usklajevanje in izvajanje kolektivne pogodbe.
Na OZS, ki je navedena med podpisniki pogodbe, smo naslovili vprašanje, na kakšen način so sploh ocenili predvidene stroške za izvajanje in usklajevanje kolektivne pogodbe, na podlagi katerih so nato določili višino obveznega prispevka. In čeprav je v imenu zbornice pogodbo podpisal takratni predsednik, zdaj poslanec SD v parlamentu, Miroslav Klun, so nam na OZS pojasnili, da je bila to "stvar pogajanj podpisnikov pogodbe". Glede na to, da so sredstva zagotovljena tako združenju delodajalcev kot sindikatu, se postavlja vprašanje, za kakšna pogajanja je sploh šlo in kdo je zastopal interese več kot 52.000 obveznih članov OZS, ki so zdaj zavezani k plačilu. Tudi podatka, koliko namenijo za izvajanje kolektivne pogodbe, nam na OZS ni uspelo pridobiti, saj sredstev za to, kot so pojasnili, niso nikoli pobirali. "Imamo pa na področju delovnopravne zakonodaje zaposlena dva svetovalca," so dodali. Da bi OZS svetovalcu za plačo na leto namenil okoli 100.000 evrov, ni težko podvomiti.
Nad spoštovanjem določb kolektivne pogodbe bdi inšpektorat za delo, a tega plačilo delodajalcev združenju in sindikatu ne zanima. Kot nam je pojasnil glavni inšpektor za delo Borut Brezovar, namreč v tem primeru ne gre za delovnopravna razmerja, ampak kvečjemu za civilnopravna, za nadzor katerih pa inšpektorat ni pristojen. "Lahko gremo v tožbo oziroma imamo do neplačnika terjatev," pa je odgovor na morebitno nepripravljenost obrtnikov in podjetnikov za plačilo položnice pojasnil Antauer.
