Kot je znano, je vodstvo okrožnega sodišča novembra letos zaradi odtekanja informacij, povezanih s preiskavo napada na sodnico Katarino Turk Lukan, pregledovalo izpiske službenih mobilnih telefonov zaposlenih, med drugim tudi sodnice Lee Habjanič. Med njenimi klici so tako našli telefonsko številko novinarja Dnevnika Roka Praprotnika, sodnico pa nato poklicali na pogovor. Baraga je Habjaničevi dejal, da je glede na splošno znano dejstvo osebnega prijateljstva z novinarjem "prvoosumljena" ter ji pokazal izpisek njenih telefonskih klicev, na katerem je bila telefonska številka novinarja podčrtana.

Informacijski pooblaščenec je v odločbi med drugim opozoril, da je kršitelj s preverjanjem številk posegel ne samo v ustavno zagotovljene pravice do tajnosti občil in varstva osebnih podatkov uslužbencev sodišča temveč tudi v ustavno zagotovljene pravice druge strani, to je posameznikov, ki so jih posamezni uslužbenci klicali. Pojem tajnosti pisem, poudarja pooblaščenec, zajema tako zasebne kot službene komunikacije, zgolj lastništvo nad telefonom pa tudi ne more biti opravičljiv razlog za poseg v temeljne človekove pravice.

Nadzornik je v inšpekcijskem postopku ugotovil, da Baraga podatkov o opravljenih klicih s službenih mobilnih telefonov ni pridobil, da bi reklamiral račun za plačilo storitev ali preveril pravilnost obračuna, kar sicer dopušča pravilnik sodišča o uporabi službenih telefonov, pač pa je osebne podatke o opravljenih klicih pridobil, da bi dokumentiral potek medsebojnega obveščanja v zvezi z napadom na hišo sodnice Katarine Turk Lukan in da bi ugotovil, kdo s sodišča je komuniciral z novinarjem Rokom Praprotnikom.

Informacijski pooblaščenec je opozoril, da je Baraga v postopku celo spremenil prvotne navedbe o razlogih za preverjanje telefonskih izpiskov. Nadzornikom je takrat, ko so na sodišču opravili inšpekcijski nadzor, namreč pojasnil, da je razčlenjene račune pridobil, da bi rekonstruiral potek obveščanja o kaznivem dejanju v noči napada na sodnico Turk-Lukanovo. Ko je informacijski pooblaščenec kasneje ugotovil, da gre v tem primeru za sum storitve prekrška, pa je Baraga po svojem zagovorniku v odgovoru na očitane mu kršitve najprej zatrdil, da gre za povsem neutemeljene in neresnične očitke, nato pa podal povsem nasprotujočo si izjavo, saj je navedel, da je podatke o opravljenih klicih pridobil, da bi preveril pravilnost obračuna mobilnega operaterja.

Tako pravosodni minister Aleš Zalar kot tudi predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen odločbe informacijske pooblaščenke včeraj še nista želela komentirati. Testen je pojasnil, da vsebine odločbe še ne pozna, postopek pa tudi ni pravnomočno zaključen. Minister Zalar bo počakal na poročilo predsednika višjega sodišča Jerneja Potočarja, ki ga je pred časom zaprosil, naj opravi nadzor nad ravnanjem vodstva ljubljanskega okrožnega sodišča.

Pirc-Musarjeva je včeraj tudi opozorila, da je ta primer ponovno pokazal na pereč problem zakonske neurejenosti področja zasebnosti na delovnem mestu v Sloveniji, saj se kar tretjina zadev, povezanih z varstvom osebnih podatkov, nanaša na to problematiko. Ministrstvo za pravosodje ter ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je zato pozvala, naj vendarle pristopita k zakonski ureditvi tega področja.